Uredništvo za izobraževalni program TV Slovenija je pripravilo drugo sezono dokumentarne serije Kulturni vrhovi, ki je na sporedu ob sobotah. Na Veselo in Žalostno goro v Mirenski dolini ter na Sveto Trojico nad Vrhniko so se že povzpeli, obiskali pa bodo še Grad nad Slovenj Gradcem (v soboto 17. decembra ob 22.35 na 1. programu) in Žeželj nad Vinico (24. decembra ob 21.50 na 2. programu).
Avtor in voditelj Andrej Doblehar je zasnoval serijo, ki predstavlja geografske vrhove, ti pa so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine, kulturne dediščine in umetnosti. Z ekipo režiserjev (Aleš Žemlja, Boštjan Vrhovec, Marko Cafnik, Nina Blažin) in snemalcev (Bernard Perme, Jure Nemec, Pavel Jurca, Aleš Živec) vsako sezono posnamejo štiri dele. Voditelj se v oddaji odpravi na pot in gledalcem predstavlja zgodovino in sodoben utrip, tudi pomembne žene in može, ki so v določenem kraju rojeni ali so povezani s temi kulturnimi spomeniki. Večkrat so umetniki besede pisali o romanjih in božjepotnih cerkvah, zato v oddajah izbrane literarne odlomke berejo priznani slovenski igralci. Ustvarjalci serije so sledili tudi različnim dogodkom na vrhovih oziroma so v scenarij vključili tudi igrane sekvence.
Romarstvo in božje poti so rdeča nit serije, cerkve na vrhovih so bile in nekatere ostajajo pomembna romarska središča, ljudje pa te vrhove danes poznajo predvsem kot priljubljene izletniške točke. Romanja so izjemen duhovni in kulturni fenomen, poznajo jih vse religije v vseh časih. Pri nas so prva tovrstna središča nastala že v času pokristjanjevanja, romanja so cvetela nato zlasti v srednjem veku, baroku in 19. stoletju, v sodobnem času pa doživljajo nov razcvet in dobivajo nove oblike.

Romanja so bila pomemben del šeg in navad, duhovna izkušnja ter priložnost za spoznavanje tujih krajev in veselo druženje. V povezavi z romanji se je izoblikovala in ohranila različna dediščina, ki nam služi za raziskovanje naše preteklosti. Romarske cerkve so s svojo arhitekturo in umetniško opremo predstavljale poseben ideal ter vzor, saj jih je videlo veliko ljudi, zaradi večjih finančnih možnosti pa so pri njihovi gradnji in opremljanju sodelovali najboljši domači ali tuji umetniki. Na Slovenskem se je izoblikovala vrsta božjih poti (Niko Kuret meni, da jih je bilo na našem ozemlju nekoč okoli 1000, današnji največji raziskovalec tega fenomena, Franci Petrič, pa jih v svoji monografiji predstavlja nekaj nad 250), ljudje pa so romali tudi v slavne tuje kraje: Jeruzalem, Rim, Santiago de Compostela, Köln in Aachen, Mariazell.
V petem delu dokumentarne serije je avtor predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirenski dolini. Na začetku in na koncu te slikovite doline so postavili božji poti, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino, njuni imeni pa pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji in so nekatere še danes žive. Cerkev na Veseli gori je posvečena kultu jezuitskega svetnika Frančiška Ksaverija in je ena naših najbolj razgibanih baročnih cerkva ter galerija baročnega slikarstva. Kompleks na Žalostni gori, ki ga je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc, pa sestavljajo kapelice, svete stopnice in velika cerkev.
V šestem delu so obiskali cerkev Svete Trojice nad Vrhniko, ki zaznamuje njeno veduto in je bila nekoč znamenita božja pot, danes pa je predvsem cilj sprehajalcev in obiskovalcev Cankarjeve Vrhnike. Pisatelj Ivan Cankar je domači kraj, romanja in cerkev sv. Trojice mnogokrat opisal v svojih delih, imenoval jo je 'Kraljica vrhniška' in dejal, da je 'bela kakor nevesta'. Cerkev sodi med najpomembnejše arhitekture 17. stoletja, opisal jo je že Valvasor, upodobili pa številni umetniki. Ekipa je spremljala in v objektiv ujela tudi tradicionalno prireditev na Cankarjevem lazu v neposredni bližini cerkve sv. Trojice.
Sedmi del bo predstavil Grad nad Slovenj Gradcem, kjer je nekoč stal eden najmogočnejših gradov, ki je bil povezan s tako slavnima osebama, kot sta oglejski patriarh Bertold in Silvij Enej Piccolomini oziroma papež Pij II. Od kompleksa se je ohranila le cerkev sv. Pankracija. To je eden najpomembnejših in najbolj nenavadnih srednjeveških umetnostnih spomenikov na Slovenskem, ladijski strop nosi antični rimski steber, v baroku pa so prizidali svete stopnice in jih bogato okrasili. S cerkvijo in s temi kraji so povezani tudi umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar, pisatelj Fran Ksaver Meško in župnik Jakob Soklič.
Osmi del bo predstavil Žeželj nad Vinico, ki je pomembna belokranjska božja pot in umetnostni spomenik, kjer se že stoletja zbirajo domačini in sosednji Hrvati. Božja pot je posebej zaživela v težkih časih turških vpadov, ki so prav prek Bele krajine potekali proti osrednji Sloveniji. S pokrajino ob Kolpi sta povezana tudi slikar Matija Jama in pesnik Oton Župančič, ki sta vsak na svoj način v svet ponesla dediščino in duha Bele krajine. Danes Vinico in Dragatuš povezuje Župančičeva spominska pot, ki vodi tudi mimo cerkve na Žežlju.
Serija se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih, saj je tovrstnih vrhov na Slovenskem kar nekaj, za tretjo sezono pa načrtujejo predstavitev Sv. Primoža nad Kamnikom, Križne Gore nad Ložem, Šmarskega triptiha (Tinsko, Sladka gora in Sv. Rok) in Kostanjevice nad Novo Gorico.