Knjiga F. Scotta Fitzgeralda sodi med največje ameriške romane, pa vendar se je z redkimi izjemami (tu je treba omeniti nagrajeno različico iz leta 1974) izmikala ambicijam hollywoodskih filmarjev. Vendar režiserju uspešnic, kot sta Romeo + Julia in Moulin Rouge, je romantična zgodba s tragičnimi protagonisti pisana na kožo. Njegov bleščeč in glasen slog sicer brez dvoma odgovarja glavnemu liku romana, skrivnostnemu milijonarju Jayu Gatsbyju (igra ga Leonardo DiCapro), vendar ali ustreza tudi liričnosti prečiščene Fitzgeraldove proze?
Gromozanska produkcija že na začetku pokaže vse svoje razkošje, piše Hollywood Reporter. Avstralski 'zabavljač', kot poimenuje Luhrmanna, še ni naletel na prizor, za katero ne bi verjel, da jo glasba, kostumografija in razni triki izboljšajo. Če upoštevamo čezmerni značaj glavnega lika, takšen pristop ni nujno neprimeren, piše, četudi ni najbolj usklajen z prečiščenostjo avtorjevega pisanja. Celotno gledano, Hollywood Reporter film pohvali, omamnost vzdušja in zgodbe, posebej pa igralsko zasedbo, ki jo ocenjuje za 'prvovrstno'. Trenutek, ko se Leonardo DiCaprio prvič pojavi na platnu, Hollywood Reporter primerja s tistim, ko gledalci prvič ugledajo protagonista Državljana Kana. Poleg DiCapria, za katerega režiser pravi, da je sam po sebi Gatsbyjeva poosebitev, igrajo še Carey Mulligan kot usodna Daisy in Tobey Magiure, ki igra pripovedovalca zgodbe, revnejšega soseda in prijatelja, pisatelja Nicka Carrawaya.
Luhrmannov slog prehaja v samoparodijo
Manj očarani so pri Varietyju, ki o najnovejši različici Velikega Gatsbyja pišejo, da je kot dobro usklajena klasika, v kateri igralci svoje besedilo odigrajo spretno, vendar brez razpoznavnega čustva. Še manj prizanesljiv je bil Alonso Duralde v The Wrap, ki filmu kot glavni greh očita dolgočasnost, film pa je po njegovem mnenju prelomni trenutek, v katerem je Luhrmann svoj značilni slog prignal do samoparodije.
Nasprotno ga Indiewire opisuje kot sladko pregreho, vrtinčast, drzen film, ki je po okusu mlajšega občinstva. Obenem pa se ne more izogniti hiperpordukcije drobnih prizorov, ki se začno v dveh urah in 23 minutah preveč ponavljati.
Dober teden do slovenske premiere
Če zlasti po zgodovinski drami Avstralija Luhrmann novega odmerka neprijaznih kritik verjetno ne sprejema z navdušenjem, pa si zaradi teh glav pretirano ne belijo producenti, pričakovanje med gledalci je veliko. Drama, ki ga poleg impresivne igralske zasedbe med ključne filmske naslove leta uvrša še z impresivnim izborom izvajalcev filmske glasbe ter razkošnimi kostumi Miuccie Prada, prihaja k nam 15. maja. Na večer, ko jo bodo videli srečneži, ki so se dovolj zgodaj zagrebli za zdaj že razprodano slovensko premiero, se bodo zvezdniki filma sprehajali po rdeči preprogi v Cannesu, kjer film odpira prestižni mednarodni filmski festival.
Kaj bi Fitzgerald napisal o današnji družbi?
Leta 1974 so kritiki udrihali po do zdaj najslavnejši filmski priredbi romana, v kateri sta igrala Robert Redford in Mia Farrow, češ da je brez življenja in preveč otožna. Film, ki je osvojil dva oskarja (za kostumografijo in glasbo) danes vseeno sodi med filmske klasike.
Producenti najnovejše različice pa so si za izziv postavili predvsem aktualizacijo Fitzgeraldovega romana, ki je leta 1925 tedanji družbi postavil zrcalo. "Zamislil sem si film, ki bi ga občutili tako, kot so leta 1925 čutili ob branju romana," je pred premiero dejal Luhrmann. Cilj je bil torej postavitev filma v današnji čas, obenem pa spoštovati knjigo in pisatelja, ki ga je DiCaprio označil za ameriškega Shakespearja.