Po besedah urednika Sama Ruglja se lahko knjigi "bereta v kompletu", saj se njuni temi vsebinsko dopolnjujeta.

Zgodovina slovenskega filma, ki obsega več kot 800 strani, je do zdaj najobsežnejše delo filmskega poznavalca Zdenka Vrdlovca. Knjiga nadgrajuje istoimensko delo iz leta 2010, le da je zdaj štirikrat daljše. Knjigo odlikuje pristop, ki filma ne loči od družbenozgodovinskega konteksta, je na predstavitvi knjig poudaril Rugelj.

Film je slika časa, v katerem je nastal
Po Vrdlovčevih besedah se pristopi opisovanja filma ločijo na tehnološkega, ekonomskega, socialno-kulturnega in estetskega. V svoji monografiji sledi v prvi vrsti estetskemu pristopu, ne izogiba se socialno-kulturnemu in ekonomskemu, medtem ko se v tehnične podrobnosti ni spuščal. Opozoril je, da so na slovenski film, ki je od konca 19. stoletja nastajal v štirih političnih formacijah - Avstro-Ogrska, SHS, Jugoslavija in Slovenija - močno vplivale družbenopolitične razmere.

V knjigi Vrdlovec obravnava vse slovenske celovečerne filme, ki so bili kdaj predvajani v slovenskih kinematografih, medtem ko so kratki in televizijski filmi predstavljeni le izjemoma. Nabor tako obsega približno 240 filmov. Nedavni filmi pa zaradi časovne bližine ne omogočajo prave distance in tako še niso "pravi predmet zgodovinske obravnave".

Monografija Matevža Rudolfa Ko beseda podobo najde, ki je izšla v sozaložništvu s Slovensko kinoteko, je predelana različica avtorjeve doktorske disertacije. V njej Rudolf raziskuje odnos med slovensko literaturo in filmom ter se podrobno loti filmskih adaptacij literarnih del.

Knjižnica: Prvi vir navdiha za slovenske filmarje?
K delu ga je spodbudilo več pomislekov in dejstev, med njimi očitek, da je slovenski film pastorek literature, ter podatek, da je je bilo v obdobju do leta 1983 - tega je obdelal Stanko Šimenc v delu Slovensko klasično slovstvo v filmu - kar 44 odstotkov filmov, posnetih po literarnih delih.

Povprečje primerljivo s tujino
Rudolfovo delo uvede zgodovinski pregled filma in vpliv, ki ga je imela nanj literatura. Temu sledita teoretični del ter analiza filmskih adaptacij literarnih del. V preučevanem obdobju med letoma 1984 in 2012 je filmskih adaptacij literarnih del manj kot prej - okoli 23 odstotkov, je povedal Rudolf. Povprečje obeh obdobij tako znaša 31 odstotkov. To je primerljivo s tujimi filmi. Od 85 scenarijev filmov, nagrajenih z oskarjem, jih kar 55 temelji na literarnih delih, je še dejal Rudolf.