"Nekateri ljudje snemajo komedije, drugi pa imajo pač drugačen zorni kot," je bil v Cannesu jasen ukrajinski režiser Sergei Loznitsa, režiser ironično naslovljenega filma Schastye Moe (Moja radost), zgodbe o obubožanih kmetih in sadističnih policistih na zasneženem ruskem podeželju, ki se na sončni Azurni obali poteguje za zlato palmo. "En sam človek ne more zaobjeti vseh zornih kotov," je bil njegov "zagovor" neizhodnosti in obupa, ki vejeta iz prvega ukrajinskega filma, kar so jih kdaj predvajali na tem festivalu. Filmska revija Screen je Mojo radost povzela kot "zanimiv, a na trenutke zmedeno nerazumljiv prvenec ... težko si je predstavljati, da se bo veliko gledalcev počutilo poplačane za svojo potrpežljivost".

Madžarski režiser Kornél Mundruczó se v svojem filmu Szelíd teremtés - A Frankenstein Terv (Nežni sin - Frankensteinov projekt) opira na "gotske" asociacije, ki jih ima svet o tem koščku sveta že od Brama Stokerja in njegovega Drakule dalje. Nežni sin, moderna reinterpretacija Frankensteinove zgodbe, postavljena v razpadajoč blok v novodobni Budimpešti, bo premiero doživel v petek. Mundruczó je glavno vlogo odstopil Rudolfu Frecski, 17-letni siroti brez kakršnih koli igralskih izkušenj. "Fanta sta starša zapustila, ko je bil star dve leti. Odraščal je v sirotišnici in to mu piše na obrazu."

"Na papirju sta si Vzhodna in Zahodna Evropa vse bližje, toda "navznoter" (psihološko) je razkol vse večji," pravi Mundruczó, ki se zaveda, da bi tematika njegovega filma lahko samo podkrepila turoben stereotip o njegovi domovini. "Ta žalost in globina sta madžarskemu narodu zelo blizu. Žalostno, ampak resnično."

V Cannesu predvajajo še en madžarski film, in sicer v sekciji za vzhajajoče zvezde Un Certain Regard. Pal Adrienn režiserke Agnes Kocsis je zgodba o obilni medicinski sestri, ki dela na oddelku za umirajoče bolnike.

Romunska filmska renesansa še kar traja
Med temeljito zastopanimi državami na festivalu je tudi Romunija. Andrei Ujica predstavlja triurni dokumentarec Avtobiografija Nicolaeja Ceausescuja, ki ga je sestavil samo iz arhivskih posnetkov (večinoma takih, ki so bili posneti v propagandne namene), a mu je vseeno uspelo povedati "svojo" zgodbo o zloglasnem diktatorju. "Nisem hotel posneti dokumentarca o Ceaucescuju, ampak film o diktaturi. Prepričan sem, da se lahko kompleksnemu bistvu zgodovinskih dogodkov še najbolj približamo z umetnostjo."

V sekciji Un Certain Regard se je prejšnji teden odvrtel še en romunski film, naturalistična drama o prešuštvu Torek, po božiču (režija: Radu Muntean), predstavnik romunskega novega vala Cristi Puiu pa se vrača s (prav tako triurno) kriminalko Aurora. "To je mrzel (in dolg) film," o zgodbi o inžinirju Viorelu, ki "vzame usodo v svoje roke" piše filmski časopis Variety. "A nedvomno gre za mojstrsko delo."