77. mednarodni filmski festival bo zaradi pandemije okrnjen, prikazali bodo manj filmov kot v prejšnjih izdajah, skupaj le 60. Od tega se jih bo 18 potegovalo za zlatega leva za najboljši film, osem jih podpisujejo režiserke.
To so film Chloé Zhao Nomadland s Frances McDormand v glavni vlogi, kostumska drama Mone Fastvold The World to Come z Vanesso Kirby in Katherine Waterston, politični film Julije von Heinz Und morgen die ganze Welt in biografski film Susanne Nicchiarelli Gospodična Marx o najmlajši hčerki Karla Marxa. V tekmovalnem programu so v ženski režiji nastali še triler Nicole Garcia Amants s Stacy Martin, Le Sorelle Macaluso italijanske filmske ustvarjalke Emme Dante, drama Never Gonna Snow Again Malgorzate Szumowske in Quo vadis, Aida? Jasmile Žbanić.
Direktor festivala Alberto Barbera je opozoril na "sramotne odstotke" prejšnjih let in dejal, da so bili filmi letos izbrani "izključno na podlagi njihove kakovosti in ne na podlagi spola."
"To je odstotni delež brez primere, za katerega upamo, da napoveduje kino prihodnosti, v katerem ni predsodkov in diskriminacije," je še dejal za ameriško tiskovno agencijo AP.
Nemška filmska ustvarjalka Julia von Heinz je začela razvijati scenarij za film Und morgen die ganze Welt pred 20 leti, njena zgodba o neonacistih in antifašistih v sodobni Nemčiji pa je z leti postala le še bolj aktualna. "Desničarsko gibanje v Nemčiji je postajalo močnejše in močnejše kot povsod v zahodnem svetu," je povedala za AP. "Zdi se, da je leto 2020 popolno leto za nastanek tega filma."
V Benetke se je, kot pravi, prijavila zaradi filma Margarethe von Trotta Marianne in Julianne iz leta 1981, ki je močno vplival nanjo. Film, ki temelji na resničnih zgodbah sester Christiane in Gudrun Ensslin, je tistega leta prejel najvišjo festivalsko nagrado.
Mona Fastvold ima dolgo zgodovino navzočnosti na beneškem filmskem festivalu, a je bila tokrat prvič sprejeta s filmom, ki ga je tudi režirala, ne le zanj napisala scenarij. "Ljudje so me spraševali, zakaj želim povedati zgodbo o običajnih ženskah, ki se zaljubita druga v drugo. In odgovorila sem jim, da mislim, da bi moralo biti mesto v zgodovini tudi za tihe like. Ne samo velike ikone. Ne samo za Napoleone," je opisala za AP.
Doslej so štiri ženske v zgodovini festivala dobile zlatega leva. Sofia Coppola za film Nekje leta 2010, Mira Nair za film Monsunska svatba leta 2001, Agnes Varda za Vagabond leta 1985 in že omenjena von Trotta leta 1981.
Sedemčlanski žiriji, ki bo izbrala dobitnika zlatega leva za najboljši film, bo predsedovala avstralska filmska igralka in dvakratna oskarjevka Cate Blanchett. Nagradi za življenjsko delo bosta letos prejeli britanska igralka Tilda Swinton in hongkonška režiserka Ann Hui.
Festival, slovita beneška Mostra, se bo končal 12. septembra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje