Seveda pa tudi Hollywood flirta s svojim bolj pisanim dvojnikom: že pred Revnim milijonarjem so bili tu filmi, kot so Moulin Rouge (2001), The Guru (2002) in Inside Man (2006), ki so v svojo glasbeno podlago vključili pesmi v hindujščini. Foto:
Seveda pa tudi Hollywood flirta s svojim bolj pisanim dvojnikom: že pred Revnim milijonarjem so bili tu filmi, kot so Moulin Rouge (2001), The Guru (2002) in Inside Man (2006), ki so v svojo glasbeno podlago vključili pesmi v hindujščini. Foto:
Bunty aur Babli (2005)
Junaka filma Bunty aur Babli (2005) sta bolj kot samo naključno podobna Bonnie in Clydu. A če je Arthur Penn v izvirniku oral ledino s prizori nasilja in spolnosti, sta Bunty in Babli komičen par, ki prepričata tujca, da 'kupi' Tadž Mahal.
Aishwarya Rai
Aišvarja Rai, najlepši izvozni proizvod Bollywooda, je pravzaprav zaslovela z osvojitvijo lente mis sveta (leta 1994).

In Hollywood se seveda ni pripravljen zadovoljiti s tolažbo, da je posnemanje največji kompliment. Prvič v zgodovini je prišlo tako daleč, da je moral bollywoodski režiser Hollywoodu plačati za svoj plagiat njihovega izvirnika. Precedenčni primer je pravzaprav presenetljiv: kopja se niso lomila ob kakšnem Harryju Potterju, ampak ob filmu Banda Yeh Bindaas Hai (v prostem prevodu Tip je neustrašen), ki je kopija z oskarjem nagrajene komedije iz leta 1992, Moj bratranec Vinny (mimogrede: ko je studio Warner lani poskušal tožiti indijski studio, ki je posnel film Hari Puttar: Comedy of Terrors, je sodišče sklenilo, da ne gre za kopijo Potterja).

Bombajsko podjetje BR Films je s studiem Twentieth Century Fox sklenilo dogovor, po katerem mu mora za "bratranca Vinnyja" plačati 200.000 ameriških dolarjev. To morda napoveduje konec obdobja, ko so lahko v Indiji nekaznovano snemali priredbe vsakega filma, ki jim je padel na pamet (Boter se je v bollywoodski različici denimo imenoval Sarkar).

Gledalci zahtevajo več zgodbe
Chander Lall, odvetnik, ki zastopa dva večja ameriška studia, je v zadnjih mesecih razposlal svarilna pisma indijskim producentom, ki se ukvarjajo s plagiati. "Indifikacije" so bili v zadnjih letih denimo deležni filmi Ghost Busters, Jerry Maguire, Nenavaden primer Benjamina Buttna, Dvojna igra in The Hangover. Seveda so se podobne zadeve dogajale že prej, a v zadnjih letih naj bi ta praksa narasla, opaža Lall. "Bollywood je včasih proizvajal čisti eskapizem. Bistvo je bilo v glamurju in zvezdniški zasedbi, sama zgodba pa je bila manj pomembna. Zaradi prihoda modernih multipleksov pa se je v zadnjih petih letih za kino začel zanimati tudi bolj "sofisticiran" sloj prebivalstva in filmi se poskušajo prilagoditi."

V igri so velike vsote
"Ljudje hočejo nove zgodbe. Težava je v tem, da Bollywood nima nobenih izkušenj s pisanjem izvirnih scenarijev." S tem, da prekopirajo scenarij, imajo indijski filmarji seveda korist od raziskav trga in preučevanja testnega občinstva, ki so ga pred njimi opravili ameriški kolegi. Njihov uspeh pa sploh ni zanemarljiv: lani je akcijski triler Ghajini (z Aamirjem Khanom v glavni vlogi) postal prvi bollywoodski film, ki je v domovini zaslužil več kot milijardo rupij. Zgodba o človeku z amnezijo, ki na svoje telo tetovira podatke, ki jih sproti pozablja, a jih potrebuje pri lovu na ženinega morilca, ni presenetila nikogar, ki je kdaj videl Memento z Guyem Pearceom, ki je leta 2002 dobil oskarja za najboljši scenarij.

Številni mračni, "težki" filmi so tudi žrtev žanrske preobrazbe: v indijski različici nasilnega Kluba golih pesti se je denimo znašla živahna plesna točka ...