Kot uvodni film retrospektive bo drevi ob 20.30 na ogled celovečerec Prostost (2017), v katerem so glavne vloge odigrali otroci. Dogajanje je postavljeno v leto 1918, ko je Evropo zajela epidemija španske gripe, na otoku Menorca pa vlada revščina. Tinina in Bielova mama je kot številni drugi otočani emigrirala v Alžirijo, otroka pa pustila pri bratu, kmetu pri zemljiškem posestniku. Otroka dneve preživljata na poljih, v gozdovih in zalivih ter hrepenita po ponovni združitvi z materjo. Nekega dne spoznata Roma, skrivnostnega možakarja, čigar zgodbe ju popolnoma prevzamejo, so vsebino filma povzeli v Kinodvoru.

Tudi stvaritve najstniškega filmskega zanesenjaka
"Razlog, da se Recha filmsko izraža tako spontano in pristno, morda tiči v tem, da je v stik s filmom prišel že zelo zgodaj, star komaj osem ali devet let," je zapisala Varja Močnik. Nekaj zgodnjih filmov leta 1970 rojenega Marca Reche, ki jih je posnel še kot najstnik, so uvrstili tudi v retrospektivo, med njimi so Sanjarjenje (1985), Megla (1986) in Prehod (1987).

Osmerica kratkometražcev, posnetih skozi tri desetletja
Na ogled bo tudi program kratkih njegovih filmov: Zadnji trenutek (1988), Nočni čuvaj (1989), Strah pred pogledom v globino (1990), Mygale (1991), Pozno je (1993), Patruljni čoln (1997), O poti dveh oseb nekaj let kasneje (2001), Beležke opazovalca (2007). Kratke filme je posnel v razponu treh desetletij in se "tako vsebinsko kakor formalno ne zdijo ločen del njegovega ustvarjanja, ne zdijo se poskusi ali segmenti, temveč del celote neke ustvarjalne poti", je še zapisala Varja Močnik.

Poglobitev v človeka, skupnost in življenjsko okolje
V Slovenski kinoteki bo med celovečerci na ogled režiserjev prvenec Nebo se dviga (1991–1992), ki temelji na besedilu katalonskega pisatelja Eugenija D'Orsa Oceanografia del tedio. V tej svoji stvaritvi se je Recha na formalno eksperimentalen način lotil zgodbe o moškem, ki je prisiljen počivati, a mu mirovanje povzroči eksplozijo zaznave.

Predvajali bodo tudi njegov drugi celovečerec Češnjevo drevo (1998), pripoved o dečku, ki s sestro in babico živi v majhni vaški skupnosti. V tem filmu se je Rechov izraz zasukal od formalnega eksperimenta, ki mu sicer "zares nikoli ne obrne hrbta", je še dodala Varja Močnik.

Na ogled bo tudi Pau in njegov brat (2001), v katerem se je režiser Recha še bolj filigransko posvetil svojim likom, ki jih gledalec ne more povsem razumeti ali izluščiti vseh njihovih prvobitnih lastnosti. Film govori o odsotnosti umrlega brata, podobno tudi film Praznih rok (2003), postavljenem v majhno skupnost, iz katere nekdo nenehno odhaja.

Glavne vloge uvodnega in sklepnega filma zaupane otrokom
Formalno so nekoliko drugačni Avgustovski dnevi (2005), saj prehajajo med dokumentarnim esejem in fikcijo. Mali indi (2008) pa je zadnji film, ki ga je Recha posnel na 35-milimetrski filmski trak – gre za odo okolju, naravi, ki opolnomoči boj glavnega protagonista. Tako kot v uvodnem filmu Prostost so tudi v filmu Pravi dan za polet (2015), ki bo sklenil retrospektivo, glavne vloge odigrali otroci.