Ime Joseph Stephano vam morda ne zveni znano, toda prav njemu gre del zahvale za enega najbolj slovitih filmskih prizorov vseh časov: kdo se ne spomni Janet Leigh pod prho, ki postane žrtev morilsko razpoloženega Normana Batesa? "Dotlej ni še nihče tvegal, da bi glavna junakinja umrla že v prvih 20 minutah filma," je leta 1990 Stefano povedal v nekem intervjuju.

Ubiti neznanko je dolgčas
Stefano je scenarij napisal po literarni predlogi, a je roman Psiho Roberta Blocha temeljito spremenil. "Mislil sem si, da če dekleta ne pozna nihče, se tudi ne bo nihče razburjal, če bo umorjena," je pojasnil scenarist, ki je hotel ustvariti "načeloma dobro osebo, ki je pač storila nekaj slabega", in bi se ljudje z njo zato lahko poistovetili. Stefano si je zamislil nekakšno predzgodbo, v kateri je mlada ženska svojemu šefu ukradla 40 tisoč dolarjev in se na begu ustavila v motelu.

Stefano je pozneje kritiziral prvo nadaljevanje filma Psiho, v katerem je bil Bates predstavljen kot "smešen lik", leta 1998 pa je pomagal režiserju Gusu Van Santu pri njegovi predelavi klasike, v kateri sta nastopila Vince Vaughn in Anne Heche.

Druga plat medalje
Stefano je odrasel v Philadelphiji in že kot otrok vzljubil film. Po končani šoli je odrinil v New York, kjer se je najprej preživljal kot pisec tekstov, prvi uspeh v Hollywoodu pa je doživel leta 1958 s scenarijem za film Črna orhideja (Sophia Loren je za vlogo v Orhideji prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na beneškem filmskem festivalu). "Mislim, da mi je scenarij za Psiha naredil več škode kot koristi," se je leta 1990 pritožil Stefano. "Nikoli več se nisem mogel prebiti v kak drug filmski žanr."