Brez Lojzeta Slaka bi bila slovenska narodnozabavna scena bistveno drugačna. Foto: RTV SLO
Brez Lojzeta Slaka bi bila slovenska narodnozabavna scena bistveno drugačna. Foto: RTV SLO
Slovenska narodnozabavna glasba ne more brez nežnega spola. Foto: RTV SLO
Člani Ansambla Avsenik so se prejemanja priznanj za odlično prodajo plošč že navadili.

Razvedrilni program TV Slovenije je pripravil serijo 8 oddaj - prvi Slovenski venček je bil na sporedu 15. 7. ob 20.00 -, ki prinašajo zgodovinski pregled slovenske narodnozabavne glasbe.

V družbi s Smiljo Baranjo in Alfijem Nipičem
V oddajah bomo spoznali ljudske godce, predhodnike narodnozabavnih glasbenikov, ter ansamble, ki so dali pečat slovenski narodnozabavni godbi. Scenaristka oddaj Smilja Baranja, ki bo oddaje v tandemu z Alfijem Nipičem tudi vodila, pa bo predstavila tudi uspešne pisce besedil. Smilja Baranja se je pod novi cikel oddaj Razvedrilnega programa TV Slovenije podpisala tudi kot urednica.

Od začetkov naprej
Serija oddaj Slovenski venček je kronološko urejena. Prva oddaja je predstavila zametke slovenske narodnozabavne glasbe, ki so bili delo ljudskih godcev in pevcev. Uvodna oddaja je predstavila tudi nekaj glasbenikov in zasedb, ki so med letoma 1950 in 1960 prepevali ljudske pesmi.

Med drugim smo tako spoznali Miška Hočevarja, Boža Grošlja, Rezko Koritnik, Toneta Kozlevčarja, Franca Korena, Slovenski oktet in Beneške fante. Spomnili pa smo se tudi prelomnega leta 1952, ki je prineslo ustanovitev Avsenikov, ansambla, ki je morda najbolj botroval hitremu razvoju te zabavnoglasbene zvrsti na Slovenskem.

Pojavijo se Avseniki
V drugi oddaji bo pozornost usmerjena na narodnozabavne zasedbe, ki so z delom začele med letoma 1950 in 1960. Imena, ki jih bomo zasledili med oddajo, so Avseniki, Štirje kovači, Boris Frank, Miha Dovžan, Andrej Blumauer in druga. Pozabili pa ne bomo omeniti niti nekaj najbolj prodornih avtorjev besedil za narodnozabavne viže, kot so Elza Budau, Marjan Stare, Fery Souvan, Ivan Sivec.

Revolucionar narodnozabavne godbe Lojze Slak
V zadnji julijski oddaji se bomo premaknili še desetletje naprej, ko je svojo glasbeno kariero začel legendarni Lojze Slak, ki je manjšo revolucijo v slovenski narodnozabavni glasbi povzročil z uvedbo glasbenega tria z diatonično harmoniko in večglasnim moškim petjem. Tudi s četrto oddajo bomo med letoma 1960 in 1970, peta oddaja bo posvečena zasedbam iz 70-tih, šesta oddaja obravnava 80-ta, verigo pa bosta sklenili oddaji, ki bosta gostili ansamble, ki so nastali na prehodu iz 20. v 21. stoletje.