Festival v Zemljepisnem muzeju prinaša sedem etnografskih filmov o življenju in delu ljudi iz različnih evropskih gorskih okolij. Večina filmov se posveča v teh okoljih še ohranjenim načinom ekstenzivnega kmetijskega gospodarjenja – planinski paši in predelavi mleka.

Prek filmov bo mogoče spoznati tudi medsebojne odnose, prakse in obredje, ki so zelo pomembni za te majhne in relativno izolirane skupnosti, so zapisali organizatorji. Selektorji programa letošnjega festivala so Miha Peče, Naško Križnar, Sarah Lunaček in Manca Filak.

Ko nepogrešljivi udeleženec odbezlja po svoje
Filmu režiserke Michele Tomasi Čakajoč Leopolda je pripadla čast prvega filma na festivalu. Leopold iz naslova je osel, nepogrešljivi udeleženec v sprevodu za praznik svetih treh kraljev v neki alpski vasici. Vendar pa osel med pripravami na praznovanje izgine.

Izginjajoče tradicionalno pašništvo
Manj kot polurni film Marcel Taille, pastir in mlekar režiserja Martina Büdela prikazuje Marcela, ki z bratom in sestro dela na živinorejski kmetiji v goratem francoskem departmaju Cantal. Marcelov najljubši del leta se začne s selitvijo živine na gorske pašnike, kjer je pastir. Zaradi prevlade intenzivne živinoreje in mehanizacije pa tradicionalno obliko pašništva goji vse manj kmetij.

Dalmatinska skrb za trop drobnice
Naško Križnar, nekdanji vodja Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU, je v 80. letih preteklega stoletja v pravoslavni vasi Ležaje v Bukovici v srednji Dalmaciji posnel film Družina Ležaja. V njem spoznamo družino, ki skrbi za velik trop drobnice. Skupaj z živalmi se selijo za pašo, pozimi so na Blokanjcu pri Zadru, poleti gredo na Velebit.

Življenje na 1.500 metrih nadmorske višine
Na tleh nekdanje Jugoslavije, in sicer v najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini, se dogaja tudi film Lukomir, moj dom. Lukomir leži na skoraj 1.500 metrih nadmorske višine na južnih obronkih gore Bjelašnica, znane tudi po turizmu. A kljub turistom domačini še vedno živijo po tradicionalnih načelih, med katera spada tudi transhumanca, sezonsko premikanje pašne živine. Avtorja filma Manca Filak in Žiga Gorišek sta film snemala od aprila 2014 do maja 2017.

Makedonska vas z le nekaj stalnimi prebivalci
Drugi dan festivala bo začel film Rose iz Zagrada režiserja ter etnologa in kustosa v Makedonskem narodnem muzeju Vladimirja Boceva. Zagrad je vas v regiji Porečje, ki ima le nekaj stalnih prebivalcev. Eden od njih je Rose, 36-leti moški, ki živi z materjo. Film prikazuje njegov vsakdan in vsakoletne vaške obrede ob prazniku svetih treh kraljev.

Vsakdan sirarjev v vinorodnem območju
Zgodbe ljudi, ki živijo nedaleč stran od slovitega vinorodnega območja Prosecco, vendar se ukvarjajo s sirarstvom, prinaša film Portreti iz planin. Ljudje tam prebivajo v majhnih, poletnih kočah, ki so bile včasih značilne za celotno regijo. Film je delo režiserja Micheleja Trentinija, ki dela v Muzeju šeg in navad trentinskega življa.

Poletje v visokogorski kotlini
V etnografskem filmu Mihe Pečeta, ki se je podal na visokogorsko Planino v Lazu nad Bohinjem, sta predstavljena slovenski gorski svet in pašništvo. Peče je tamkajšnje prebivalce spremljal s kamero od leta 2013. V 70-minutnem filmu predstavi življenje v visokogorski kotlini v poletnih mesecih, ko sta glavni dejavnosti paša in predelava mleka. A se s tem danes ukvarjata le še dva pastirja, glavni lik v filmu je sirar Gregor Gartner.