Drama o šolskem sistemu je bila s kar petimi nagradami v vseh pogledih zmagovalni naslov letošnjega festivala: slavila je v kategorijah najboljše režije, glavne moške vloge (Stojan Matavulj), stranske ženske vloge (Nives Ivanković) in montaže (Borna Buljević).

Nagrado občinstva je prejela hrvaško-severnomakedonska koprodukcija, zagorska komična drama Nosila je rdečo ruto (Nosila je rubac črleni) v režiji Gorana Dukića. Za najboljšo stransko moško vlogo, za arhetipski obraz ruralne Hrvaške, je zlato areno prejel Ljubo Zečević. "Vesel sem, da se je v hrvaško kinematografijo vrnila kajkavščina, tako ali drugače," je pripomnil v svojem zahvalnem govoru.

"Odraščanje je spoznanje, da nismo nič boljši od večine ljudi"
V tekmi za zlate arene je bilo deset filmov, med njimi kar sedem prvencev. In prvenec je tudi Zbornica, prikaz dogajanja v zbornici osnovne šole, ki je s svojimi protislovji in konflikti svet v malem. Protagonistka, entuziastična pedagoginja Anamarija, se znajde v precepu: spoštovati lastna načela ali se vklopiti v skupnost zbornice. "Biti obkrožen z ljudmi je v resnici ena najtežjih stvari v življenju, še posebej, kadar konflikti izvirajo iz hierarhičnih odnosov," je o intenci filma, ki je svetovno premiero doživel v Karlovih Varih, povedala Sonja Tarokić. "Hotela sem preučiti, kako se ljudje znajdejo v situaciji, da so del problema, in ne rešitve – in poiskati odpuščanje. Zame je to del neke poznejše faze odraščanja: da odrasli ugotovimo, da nismo nič močnejši ali plemenitejši od ljudi okrog nas."

Sorodna novica Na letošnji filmski festival v Pulju potuje četverica slovenskih stvaritev

Obsodba družine, ki je zavila v drugo smer
Najboljši scenarij sta napisala debitanta Andrija Mardešić in David Kapac, režiserja filma Stric. "Mislila sva, da delava film o tem, kako grozna stvar je družina, na koncu pa se je Stric izkazal za zgodbo o tem, da je družina nad vsem. Morda to pomeni, da sva slabo napisala, ali pa, da sva žrtvi nekakšnega stockholmskega sindroma," sta se lavreata pošalila v zahvalnem govoru.

V mednarodnem programu je nagrado za najboljši film dobila koprodukcija Dnevi suše (Kurak Günler) v režiji Emina Alperja ter v koprodukciji Turčije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Grčije in Hrvaške; drama tematizira umazani svet lokalne politike, kjer napetost zaostruje hudo pomanjkanje vode. Isti naslov je prejel tudi nagrado kritikov v mednarodnem programu.

Slovenska udeležba
Orkester, Kapa, Illyricvm in Nebesa – to pa je bila četverica slovenskih filmov (dva od njih sta nastala v koprodukciji več držav), ki so se uvrstili v program letošnjega puljskega festivala. Film Illyricvum je bil del hrvaškega tekmovalnega programa, Nebesa pa del mednarodnega. Žirija je filmu Illyricvum dodelila zlato areno za masko.