Ime Marija Vera je slovelo tudi onkraj slovenskih meja. Foto: Cankarjev dom
Ime Marija Vera je slovelo tudi onkraj slovenskih meja. Foto: Cankarjev dom
Marija Vera
Marija Vera je bila prva slovenska igralka s formalno izobrazbo. Foto: RTV SLO
Marija Vera
Marija Vera se je posebej rada poglabljala v študij zapletenih in nenavadnih ženskih likov. Foto: Cankarjev dom

Spomin nanjo je obudila režiserka Maja Weiss, ki je po literarni predlogi Barbare Sušec Michieli - Michielijeva in Weissova sta skupaj napisali scenarij - posnela dokumentarec Hočem osvojiti svet - Portret igralke Marije Vere.



Obračanje kamnov v evropskih mestih
Maja Weiss si je film zamislila kot razgiban preplet popotovanja Barbare Sušec Michieli, ki po evropskih mestih išče sledi igralke, razmišljanj, ki jih je v svoje dnevnike pisala ena prvih umetnic z zvedniškim statusom v Sloveniji, ter drobnih miselnih utrinkov ljudi, ki so del svoje življenjske poti prehodili skupaj z Marijo Vero.

Svoje spomine na igralko bodo z občinstvom delili baletnik Pino Mlakar, staroste slovenskega teatra Demeter Bitenc, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Iva Zupančič, Marko Marin in drugi, spregovorili pa bodo tudi drugi, povezani z gledališko umetnostjo, npr. Janko Moder, Žarko Petan, Peter Zobec. Nekaj misli je dodal tudi pranečak Marije Vere Gregor Epih.

Kritična misel Marije Vere
V svoje dnevnike Marija Vera ni zapisovala le vtisov iz vsakdanjega življenja, svojih hrepenjenj in sanj. Igralka se je večkrat resno zatopila tudi v razmišljanje o gledališki umetnosti, o položaju ženske v umetnosti in življenju, pa tudi o domu in svetu. Notranji glas Marije Vere je v filmu predstavila Maja Gal Štromar.

Življenjska in poklicna pot Franzisce Xaverie Marie Eppich - s tem imenom je na svet privekala Marija Vera - je bila tudi za današnji čas izjemna. Umetniški talent, predanost igralskemu poklicu ter odlična izobrazba - Marija Vera je doštudirala na dunajskem konservatoriju za glasbo in igralsko umetnost in postala prva slovenska igralka s formalno igralsko izobrazbo - sta Veri na široko odprla vrata gledaliških ustanov doma in v tujini. V 47 letih, kolikor jih je preživela na odru, je Vera nastopala v gledališčih v Avstriji, Sloveniji, Nemčiji, Švici, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Poljskem.

Pri igralki so Slovenke črpale znanje
Vloge Marije Vere so pomagale oblikovati tudi sodobno slovensko žensko. Njene upodobitve pogosto problematičnih ženskih likov sodobne dramatike so k izpraševanju trdnosti temeljev predsodkov in družbenih predstav o ženski in njenem položaju v družini in družbi spodbudile marsikatero Slovenko; pa tudi Slovenca.

Poslanstvo širjenja obzorij Slovencev je uresničevala tudi kot režiserka. Še posebej so jo pritegnila dela naturalista Henrika Ibsena, ki so vedno znova načenjala vlogo ženske, zanimala pa se je tudi za drame ženskih avtoric.

Zlata Prešernova krona
Prebila se je skozi več kot 280 scenarijev, izkušnje, ki jih je pri tem delu pridobila, pa je po letu 1945 delila s študenti takrat novoustanovljene Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Krona kariere Marije Vere je bila Prešernova nagrada, ki jo je igralka prejela leta 1951.

Film Hočem osvojiti svet - Portret Marije Vere je nastal v koprodukciji Bele Filma in Uredništva kulturno-dokumentarnih oddaj TV Slovenija. Dokumentarec tako nadaljuje poslanstvo TV Slovenije, predstavljati osebe, brez katerih bi pot razvoja slovenske kulture na marsikaterem razpotju izbrala drugo pot.