Od danes naprej lahko v predprodaji kupite vstopnice za jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Liffe, ki se bo med 11. in 22. novembrom odvijal v Ljubljani in Mariboru. Že po množični udeležbi na novinarski konferenci je jasno, da se je festival dodobra usidral v zavest Slovencev, in zdi se, da lanski dosežek (28 razprodanih projekcij) ni bil osamljen primer. Še posebej je treba pohiteti v boju za otvoritveni film: letos bo to dobitnik posebne nagrade žirije v Cannesu, film Divje trave velikega francoskega modernista Alaina Resnaisa. (V Mariboru se bo Liffe začel na isti dan, a s filmom Wernerja Herzoga, Pokvarjeni poročnik: New Orleans).

Čez programske sekcije se je najlažje sprehoditi s pomočjo kataloga, a naj izpostavimo le nekaj filmov iz vsake sekcije. "Paradna" med njimi so seveda tekmovalne Perspektive; v tej skupini filmov, ki se potegujejo za nagrado vodomec, letos izstopa tematika mladih in odraščanja v urbanem okolju; to velja denimo za ameriško komično dramo Prinesi mi rožmarin Josha in Bena Safdieja, britanski romantični film Razmetane postelje Alexisa Dos Santosa, kanadski film Ubil sem svojo mamo, ki ga je spisal, režiral in glavno vlogo v njem odigral dvajsetletni samouk Xavier Dolan, ter filmski prvenec Brazilca Matheusa Souze Zadnji randi, ki na duhovit način tematizira razpad mladega para. V sekciji Perspektiv so se znašli tudi po Pokovem mnenju izvrstni Črnci, hrvaška vojna drama v režiji Zvonimirja Jurića in Gorana Devića, ki skuša sestaviti psihološki profil šestih vojakov hrvaškega voda, ki je med vojno v devetdesetih opravljal "umazana" dela.

Predpremiere: Almodóvar, Jarmusch, Von Trier, Moore ...
Predpremiere prinašajo nekaj pričakovanih presenečenj: že zdaj lahko najbrž napovemo, da bo največ prahu dvigoval Antikrist, brutalni, groteskni, teološko-psihološki magnum opus Larsa von Trierja, ki ga je Danec posnel kot način terapije za svojo globoko depresijo in ki je po premieri v Cannesu kritike razdelil na zgrožene (večina) ter navdušene; ravnodušen ni ob njem ostal nihče. Manj turoben bo gotovo novi film španskega genija Pedra Almodóvarja, Zlomljeni objemi, ki ostaja zvest žanru melodrame (in nekaterim najbolj prepoznavnim obrazom španskega filma), obenem pa se spogleduje s filmom noir. Utišati se ne pusti niti Michael Moore - s korporativno nadvlado nad življenjem "malega človeka" skuša obračunati v filmu Kapitalizem: Ljubezenska zgodba, v režijske vode pa se je znova spustila tudi igralka Julie Delpy, tokrat z zgodovinsko dramo, postavljeno v 17. stoletje, Grofica. Še vedno aktualna sta tudi modna ikona Coco Chanel (tokrat v francoski ljubezenski drami Coco Chanel in Igor Stravinski Jana Kounena) in naše gore list, bizarno-ekstremni športnik Martin Strel, čigar 66-dnevni spopad z reko, aligatorji in cvičkom je John Maringouin popisal v filmu Mož, ki je premagal Amazonko.

Včasih se ne moreš zanesti na to, da boš film videl "pozneje"
Med 15 filmi v sekciji predpremier naj omenimo še Meje razuma, lirični in alegorični "antitriler" kultnega Jima Jarmuscha, ter nostalgično ameriško komedijo o odraščanju Grega Mottole, Lunapark, v kateri boste najbrž spoznali "somračno" Kirsten Stewart. Popek je skušal izbrati le take predpremiere, ki se bodo pozneje dejansko pojavile v distribuciji (torej take, ki so že opremljene s podnapisi in imajo zagotovljene kopije) - a izkušnje iz preteklih let pričajo, da se ta cilj nikoli popolnoma ne uresniči.

V programski sekciji Kralji in kraljice, posvečeni novim delom prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov, izstopata mojstrovina Avstrijca Michaela Hanekeja Beli trak - letošnji canski zmagovalec! - in že omenjene Divje trave. Steven Soderbergh bo zastopan z Romanco na poziv, zgodbo o prostitutki, francosko kriminalno podzemlje pa raziskuje Jacques Audiard (Prerok).

Ljubitelji Liffa dobro poznajo sekcijo "drugačnih" - Ekstravaganco, ki se je rodila in razvila pod Popkovim pokroviteljstvom. Ta del programa, ki je letos obsežnejši kot kadar koli prej, se skuša iz ozko začrtanega (vzhodnoazijska "alternativa") polja malce razširiti. Tokrat tako tukaj poleg malezijskega (Ko pride polna luna), hongkonškega (Nezgoda), južnokorejskega (Zasledovalec) in japonskega (Tokijska nora olimpijada) srečamo celo slovenski film: Paradise TV Dražena Štaderja, ki je v Tokiu s kamero raziskoval, kako funkcionirajo tamkajšnje televizijske "seks postaje" v živo.

Tokrat precej pomembni so tudi trije retrospektivni sklopi
Sekcija Fokus letos postavlja poudarek na filme režiserk iz Južne Amerike, ki v zadnjih letih doživljajo pravi "boom", avtorska retrospektiva bo posvečena manj znanim, zgodnjim televizijskim filmom zgoraj omenjenega Michaela Hanekeja. Tematska retrospektiva nosi zgovoren naslov 1989-2009: Dvajset let padca berlinskega zidu. Po Popkovih besedah bo ta sklop primerjsl življenje ljudi pred 20 leti in danes na območjih nekdanje Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze ter Kitajske in Romunije.

Prvič tudi sekcija za otroke
Med novostmi 20. izdaje festivala je programski sklop Kinobalon, namenjen osnovnošolcem od 7. do 13. leta, omeniti pa velja, da so v tekmovalni del prvič vključeni tudi kratki filmi. Teh je na festivalu 15 in bodo prikazani v dveh dveurnih sklopih (in ne kot predfilmi drugim projekcijam, kot je bila navada v prejšnjih letih).

V žirijah bodo sedeli:
Mednarodno žirijo za nagrado vodomec v sklopu Perspektive sestavljajo nizozemska festivalska selektorica in kritičarka Dana Linssen, programska voditeljica Sarajevskega filmskega festivala Elma Tataragić in slovenski režiser Martin Turk.

Žirija za nagrado za najboljši kratki film bodo igralka Iva Krajnc, oblikovalka zvoka Hanna Preuss ter slovensko-britanski filmski selektor in kritik Neil Young.

Na Liffu bodo podelili še nagrado mednarodne filmske kritike (FIPRESCI), svoje pa bodo povedali tudi gledalci. Ti bodo lahko izbirali med 27 celovečernimi filmi, ki še nimajo zagotovljene slovenske distribucije, in določili, kateri izmed njih bo prejel nagrado zmaj.

V spremljevalnem programu 20. festivala bosta tudi 2. medsosedsko koprodukcijsko srečanje, namenjeno strokovni javnosti, in filmska retrospektiva Evropa, združena in svobodna.

Kleč je (vedno) v proračunu
Liffe bo potekal na več ljubljanskih prizoriščih: v CD, Slovenski kinoteki, Kinoklubu Vič, Kinodvoru in v dvorani 5 v mariborskem Koloseju. Osnovni proračun festivala znaša 337 tisoč evrov (malo manj kot polovico tega denarja dobijo od vstopnic, dvajset odstotkov pa od ministrstva za kulturo). Za primerjavo: Sarajevskemu filmskemu festivalu država na pomoč priskoči z milijonom in pol evri (ljubljanskemu pa s 60 tisočaki), nam je zaupal Simon Popek. In (tudi) zato v Ljubljani še naprej ne moremo niti sanjati o svetovnih premierah in slavnih zvezdniških imenih - lahko pa se zanesemo na bolj ali manj temeljit pregled pozornosti vrednih filmov, ki so v zadnjem letu krožili po tujih, večjih festivalih.