Film Paula Thomasa Andersona iz leta 1999 je v osnovi precej podoben Kratkim rezom, ki jih je šest let pred tem režiral Robert Altman. V obeh primerih smo priča enodnevnemu prepletanju devetih (na videz različnih) zgodb, ki se dogajajo v Los Angelesu.

Prepletanje in duh filma pravzaprav napove že sam začetek, ko pripovedovalec Ricky Jay (ki je bolj kot igralec znan kot iluzionist) na kratko opiše tri urbane legende in "naključja", ki se v zgodbah prepletajo.

Nato spoznamo glavne junake, ki na videz med seboj nimajo nobene povezave. Čudežni deček Stanley (Jeremy Blackman) zaradi avtoritativnega očeta Ricka (Michael Bowen) nastopa na TV-kvizu. Producent te oddaje Earl (Jason Robards) umira zaradi pljučnega raka. Pred smrtjo bi se rad spravil z odtujenim sinom Frankom (Tom Cruise), ki se preživlja kot motivator. V zgodbe vstopajo še nenavadni policist Jim (John C. Reilly), mlada narkomanka Claudia (Melona Walters), nekdanji čudežni deček, zdaj pa osebnostno porušeni Donnie (William H. Macy), bolni TV-voditelj Jimmy (Philip Baker Hall), Linda (Julianne Moore), ki je nesrečna v svojem zakonu, in negovalec Phil (Philip Seymour Hoffman).

O podrobnejši vsebini je nesmiselno govoriti, saj režiser mojstrsko in postopoma razkriva vse povezave (tako vsebinske kot tematske). Film traja več kot tri ure, dogodki potekajo relativno počasi, a gledalec ne izgubi zanimanja, saj izbrana montaža le stopnjuje napetost, pri gledalcu pa vzbuja empatijo. Le-ta omogoča lažjo identifikacijo z liki.

Naj omenim le nekaj motivov, ki se v filmu pogosteje pojavljajo: slab odnos med otrokom in očetom, psihične težave, varanje, občutek odtujenosti, smrtna bolezen, samodestruktivno vedenje ... Izkaže se, da so vsi liki v filmu nesrečni in potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, ki bi jim prinesla notranjo (od)rešitev, o čemer pravzaprav govori tudi nosilna pesem filma Save me (Reši me), ki jo odpoje Aimee Mann (video na dnu novice).

Andersonu je na eni strani uspelo ustvariti kolaž zanimivih in predirljivih zgodb, na drugi pa jih povezati na globlji ravni. Sploh ni pomembno, ali med njimi obstajajo dejanske povezave, saj režiserju uspe predstaviti kolektivno nezavedno, ki jih povezuje. Njihove vsebine, predvsem pa travme segajo v njihovo otroštvo. In podobno globoko kot v samem filmu tudi pri gledalcu vsebine še dolgo odmevajo in kličejo k ponovnemu ogledu.

Kratke in sladke
- Čakajočo odrešitev naj bi junaki dočakali v obliki odlomka iz Svetega pisma - natančneje v Mojzesovem pismu - eksodus 8,2. Omenjeni razdelek prinaša citat: "Če pa ga ne boš hotel odpustiti, udarim vse tvoje pokrajine z žabami."
- Omenjeni citat v angleškem jeziku sicer najdemo v naslednjem prevodu: "If you refuse to let them go, I will plague your whole country with frogs."
- Režiser se ves čas igra in v številne prizore skriva številki 8 in 2. Le nekaj primerov: na začetku vidimo, da je verjetnost dežja 82-odstotna, letalo ima na strani zapisano številko 82, ista številka se pojavi kot del telefonske številke, eden izmed gledalcev pri snemanju TV-kviza v rokah drži napis "Eksodus 8,2" ...
- V nekaterih novejših prevodih (tudi v slovenskem) Svetega pisma omenjeni citat ne najdemo več pod oznako Eksodus 8,2, temveč pod oznako Eksodus 7,27.
- V filmu najdemo več "naključij", ki povezuje like z resničnimi igralci: Stanley ima tako na mizi knjigo Rickyja Jaya, Claudia kokain "snifa" iz zgoščenke Aimee Mann ...
- Napovednik ni klasično zmontiran iz delov iz filma, ampak so ga posneli posebej.
- Vsaka dnevna soba, ki jo vidimo v filmu, vsebuje sliko magnolije.
- Anderson je vlogo na smrt bolnega Earla najprej ponudil Georgeu C. Scottu (videli smo ga v Dr. Strangelovu), ki pa je ponudbo zavrnil. Scott je umrl 22. 9. 1999. Vlogo je nato ponudil (prav tako na smrt bolnemu) Jasonu Robardsu, ki je umrl 26. 12. 2000.

Če vam je bil film všeč, vam priporočamo:
- Kratki rezi (1993)
- Vdor barbarov (2003)
- Usodna nesreča (2004)