Gosling je posnel teatralno, stilizirano pripoved, ki pa kritiške stroke večinoma ni prepričala. Foto: Reuters
Gosling je posnel teatralno, stilizirano pripoved, ki pa kritiške stroke večinoma ni prepričala. Foto: Reuters

Če bi Terrence Malick in David Lynch nekako zaplodila umetniškega otroka, ki bi ga nato ugrabil, zadavil in nekajkrat v glavo brcnil Nicolas Winding Refn, bi morda bil videti in bi zvenel tako kot Lost River, smeh vzbujajoča detroitska gotika.

Variety
"Drekokalipsa"? Nekaterim film ZARES ni bil všeč. Foto: EPA
Film je v predprodukciji in nato še nekaj časa nosil naslov How to Catch a Monster, a ga je Gosling nato preimenoval v bolj "indiejevsko" generičen Lost River. Foto: Reuters

Onirična hvalnica uničenju, himna Armagedona - film, ki ga je treba videti, če sploh, pod vplivom.

revija Time

Fantazijska srhljivka Lost River je natrpana z dovolj prizori gorečih stavb, da bi se srce smejalo še najbolj vnetemu piromanu, to pa je tudi vse, je bil posmehljiv povzetek stroke po premieri. Prvi odzivi na francoski rivieri - vsaj kolikor jim je mogoče slediti na Twitterju - so bili večinoma zajedljivi. Recenzent Daily Telegrapha je film, ki se odvija v opustošeni in osameli požgani soseski fiktivnega mesta (v resnici pa Detroita), opisal kot "drekokalipso".

Po stopinjah enigmatičnega Refna?
Goslingov film - igralec je za film "odgovoren" kot režiser in kot scenarist - je eden izmed 19 filmov, ki se za nagrado žirije potegujejo v sekciji Un Certain Regard. Ryan je sicer na prestižnem festivalu reden gost, a po navadi v vlogi igralca: lani je zastopal krvavo kriminalno srhljivko Samo Bog odpušča, ki je občinstvo večinoma razpolovila na zagovornike in kritike, predtem pa še triler Vozi! (Drive), oba v režiji Nicolasa Windinga Refna.

In prav Danec Winding Refn, ki je letos tudi eden izmed članov žirije v osrednji tekmovalni sekciji, je menda zelo močna referenca in viden vpliv v Goslingovem delu, so opazili kritiki.

Lost River na svoji projekciji ni bil soglasno osovražen, priznava komentator The Telegrapha. "Požel je tako aplavz kot tudi žvižge, in nekaj bolj navdušenih udeležencev je vzklikalo, da ni film podoben ničemur, kar so kdaj videli. A težava je v tem, da je podoben vsemu, kar je kdaj videl Ryan Gosling: David Lynch, Mario Bava, Nicolas Winding Refn, Terence Malick, Gaspar Noé in ščepec Davida Cronenberga za dobro mero. Idej in podob teh ustvarjalcev pa ne razvije, le reproducira: predstavljajte si esej, prepisan z Wikipedie, ne pa ljubezenskega pisma."

Poapokaliptični Detroit
Zaplet filma gre približno takole: mladenič Bones (Iain De Caestecker), njegova mama (Christina Hendricks) in mlajši brat so bolj ali manj edina družina, ki se še ni izselila iz opustošene, recesijsko osiromašene soseske duhov. Ker zaradi neplačane hipoteke njihovemu domu grozi rušenje, je Bones prisiljen po zapuščenih hišah iskati kovine, primerne za prodajo, mama pa se zaposli v podzemnem klubu za fetišiste, ki med drugim ponuja kabaret, v katerem na odru režejo in koljejo igralke.

Lynch, ki pa to ne zna biti
Goslinga na prvi pogled zanimajo teme navezanosti na dom in pohlepa posojevalcev denarja, a jih preglasijo nadrealistični in grozljivi elementi, ki spominjajo na filme Davida Lyncha (vendar ne premorejo istih psiholoških podtonov). Tako je na primer težko najti globlji smisel v liku skrivnostne neme babice, ki izpod črne tančice in z močno naličenim obrazom doma v temi gleda stare domače videoposnetke, ali pa v prizoru mesta, popolnoma potopljenega pod vodo, se pritožujejo kritiki. Precej nasilno spolno dejanje med materjo in njenim šefom se jim zdi primer neutemeljene rabe eksplicitnosti.

In kot da življenje protagonistov še ni dovolj naporno, je tu še lik vulgarnega, a premetenega Bullyja (Matt Smith), ki se prevaža okrog v belem kabrioletu in razglaša, da "je to mesto njegovo". Če kdo ni primerno ustrahovan, je v nevarnosti, da mu Bully s škarjami odreže ustnice. Prizori brizgajoče krvi, odrezane podganje glave in upočasnjeni posnetki gorečih stavb film sicer prežamejo z atmosfero nočne more, počasna glasba pa "nadomesti dramatično napetost".

"Tipičen študentski film, ki pa ga je posnela skupina profesionalcev," so posmehljivo tvitnili pri Twitch Filmu.

Če bi Terrence Malick in David Lynch nekako zaplodila umetniškega otroka, ki bi ga nato ugrabil, zadavil in nekajkrat v glavo brcnil Nicolas Winding Refn, bi morda bil videti in bi zvenel tako kot Lost River, smeh vzbujajoča detroitska gotika.

Variety

Onirična hvalnica uničenju, himna Armagedona - film, ki ga je treba videti, če sploh, pod vplivom.

revija Time