Laž obstaja, odkar obstaja resnica. Tudi lažne novice so se v zgodovini ves čas pojavljale. Je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes, v času spleta in družbenih omrežij. Uporaba besedne zveze lažne novice se je v zadnjih letih močno povečala, zelo rad in pogosto jo uporablja tudi ameriški predsednik Donald Trump, in tako je leta 2017 postala beseda leta po izboru urednikov ameriškega slovarja Collins. Tam so lažne novice opredelili kot "lažne, pogosto senzacionalistične informacije, ki se širijo pod krinko novinarskega poročanja".

Raztegljiv pojem z več pomeni
Da ne gre za nov pojav, se strinja tudi Igor Vobič s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Lažne novice so nadaljevanje zgodovinskega procesa raztegovanja resnice za politično in ekonomsko propagando, samo da so danes na steroidih, pravi. Ob tem dodaja, da jih ni preprosto opredeliti, saj so raztegljiv pojem z več pomeni. Še najbolje bi jih opisali kot sporočila, preoblečena v običajne novice, ki merijo na strahove in sovraštvo ter skušajo z dezinformacijami zavajati ljudi in tako vstopati v naše mnenjske in vedenjske procese.

Pomembna je le še zgodba
In tako laž danes, čeprav ima morda kratke noge, prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Zdi se, da smo vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več. Pomembna je le še zgodba. Ta mora biti, kot pravi Filip Dobranić, toliko šokantna, da jo bodo ljudje želeli deliti, dovolj prepričljiva, da o njej ne bodo takoj podvomili, hkrati pa mora vstopiti v pravem političnem trenutku. In če laž dovoljkrat poveš, ji ljudje začnejo verjeti.

Sonja Merljak Zdovc, urednica spletnega časopisa za otroke Časoris, sicer meni, da laž še ni postala nekaj povsem normalnega in sprejemljivega, a se temu vse bolj približujemo. Lažne novice oziroma angleški izraz fake news danes poznajo že otroci. Težava pa je v tem, da ne vedo, zakaj bi bile lahko problem. Morda res ni najhujše, če nas kdo potegne za nos. Bolj kot kratkoročni so problematični dolgoročni vplivi. Zaradi laži kmalu ne vemo več, komu sploh še lahko zaupamo, če smo negotovi, pa na podlagi prejetih informacij težko oblikujemo mnenje in posledično tudi težko delujemo, opozarja Vobič.

Raznoliki motivi in posledice
Motivi širjenja lažnih novic so lahko zelo različni. Med najpomembnejšimi je zagotovo zaslužek, tako kot pridobivanje političnega in družbenega vpliva, včasih pa je v ozadju zgolj želja po namernem škodovanju. Različne so tudi posledice širjenja lažnih novic. In čeprav se širijo v virtualnem svetu, sooblikujejo resničnega in vplivajo na življenje resničnih ljudi. Zato je nujno, da lažne novice prepoznamo kot problem, s katerim se moramo začeti ukvarjati – tako politika s postavljanjem pravil in ustanove z njihovim uresničevanjem kot novinarji z osmišljanjem družbenega in političnega življenja za državljane, svojo vlogo bodo morali odigrati digitalni giganti in seveda tudi vsak izmed nas; že vklop zdravega razuma bo pomagal. Žal pa, kot pravi Filip Dobranić, ni enega naboja, s katerim lahko ustrelimo to pošast, da bo umrla.