Pa so res vse informacije iz nepregledne množice verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako imeti in obdržati kritično distanco do vsega prebranega, videnega in slišanega?

Vprašanje kritičnega mišljenja ni nekaj novega, a kljub vsemu je danes, v poplavi spletnih informacij, še toliko pomembneje znati presoditi, katera informacija je prava in katera ne. Robi Kroflič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob tem poudarja, da je zanj kritičnost pogum, da si upamo razmišljati s svojo glavo; da znamo kot posamezniki vsakršno informacijo, ki jo slišimo, tudi preveriti, jo pregledati z različnih zornih kotov in iz tega, kar nam podatki in informacije govorijo, sestaviti svojo resnico.

Prav spletno okolje nam namreč poleg številnih koristnih informacij ponuja tudi takšne, ki niso vedno vredne našega zaupanja. Avtor knjige Terenski vodnik po lažeh Daniel J. Levitin ob tem poudarja, da moramo biti še posebno pozorni pri obravnavi statističnih podatkov, verjetnosti, povprečja ali podatkov, ki so prikazani grafično. Prav takšnim namreč zlahka verjamemo, čeprav morda sploh nimajo jasno označenih osi. Naš um je namreč nagnjen k pristranskosti, pravi filozofinja Olga Markič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in nas lahko – podobno kot pri zaznavnih iluzijah – zavede tudi pri procesih razmišljanja.

Ker se v internetnem okolju informacije širijo veliko hitreje, kot bi se sicer, je še posebno pomembno, da znamo podatke in informacije s kritično distanco ustrezno ovrednotiti. Kritičnega mišljenja se lahko naučimo, in sicer predvsem tako, da vselej poiščemo čim več različnih novic o nekem pojavu, preverimo, kdo stoji za kakšno objavo in s kakšnim namenom bi lahko bila neka novica ali informacija objavljena.

Ker smo ljudje zelo močno pripravljeni zagovarjati svoja stališča, četudi nimamo nujno prav, je prav sposobnost biti kritičen tudi do lastnih stališč ena od ključnih odlik tistega, ki zna kritično razmišljati. Prav zato je koristno, kot poudarja Maja Cimerman z Inštituta Danes je nov dan, da se o nekem pojavu poučimo iz različnih virov, četudi se z njimi nujno ne strinjamo. Le tako imamo namreč možnost za dialog tudi s tistimi, ki imajo drugačno mnenje.