"Čeprav se zavedamo, da je to izrazito neugoden preobrat za vse naše zaposlene, za upnike in morebitne žrtve, upravni odbor žal nima druge izbire, kot da kar najbolj izkoristi vso preostalo vrednost podjetja: to pomeni postopek bankrota," so zapisali v izjavo za javnost.

Dokončna odločitev za bankrot je padla po propadlih pogajanjih s skupino vlagateljev pod vodstvom Marie Contreras-Sweet. Posel je bil vreden okrog 500 milijonov dolarjev in bi najbrž vdihnil novo življenje studiu, ki je v razsulu že štiri mesece, odkar je izbruhnil škandal zaradi dolgoletnih zlorab, ki jih je izvajal Harvey Weinstein. Potencialni kupci so napovedali spremembo imena studia in – kar je še pomembnejše – zbiranje vsaj 40 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam.

Novo ime, ista garnitura?
Posel se je izjalovil 11. februarja, ko je državno tožilstvo vložilo tožbo proti studiu in njegovim ustanoviteljem; tožilec je javno zelo ostro napadel prodajo in izjavil, da na podlagi pregledanih dokumentov močno dvomi, da res obstaja kakšen sklad za žrtve. Izrecno je izpostavil v. d. direktorja Davida Glasserja, češ da se dolga leta ni primerno odzval na obtožbe proti Weinsteinu, ki jih je prejel od različnih žensk. Glasser bi bil najverjetneje izvršni direktor preimenovanega studia.

Upravni odbor, v katerem sedi tudi Harveyjev brat Bob, je Glasserja "iz krivdnih razlogov" odpustil 16. februarja in tako skušal rešiti prodajo. Glasser je nato prejšnji teden napovedal, da bo studio tožil zaradi neutemeljene odpustitve.

Primer, ki je sprožil plaz
Studio Weinstein Co. je rešilno bilko potreboval od oktobra lani, ko je svet izvedel, da soustanovitelja na ducate žensk obtožuje spolnih napadov in zlorab. Weinsteina je podjetje odpustilo, on pa uradno zanika, do bi kogar koli silil v neželene spolne odnose. Prav ta škandal je sprožil obsežno iniciativo #MeToo, ki se bori proti spolnemu nadlegovanju in neenakopravnosti v vseh industrijah, ne samo filmski. A prav v zabavni industriji je završalo najglasneje: po podobnih škandalih je službe izgubilo več ljudi, na primer televizijska voditelja Matt Lauer in Charlie Rose ter direktor filmskega studia Amazon Roy Price.

Zgodba o uspehu
Brata Weinstein sta nase prvič opozorila pod okriljem studia Miramax, ko sta leta 1989 z uspehom filma Seks, laži in videotrakovi pomagala začeti zlato dobo neodvisnega filma. Miramax sta leta 1993 prodala Disneyju, leta 2005 pa odšla na svoje in ustanovila The Weinstein Company. Po nekaj neuspešnih začetkih in propadlih projektih se jima je uspeh nasmehnil s projekti, kot so Neslavne barabe.

A zadnja leta so bila obdobje pregovornih suhih krav. Mainstreamovske uspešnice podjetje ni posnelo že vse od leta 2013, ko je Batler režiserja Leeja Danielsa zaslužil slabih 120 milijonov dolarjev.

Na stranskem tiru se je studio znašel tudi na filmskih festivalih, ki so bili včasih njegovo področje: Weinstein je nekdaj slovel po tem, da je na festivalih iskal filme in pomagal "odkriti" avtorje, kakršna sta Quentin Tarantino in Steven Soderbergh. Leta in leta so bili njegovi nakupi distribucijskih pravic najpomembnejši dogodek festivala Sundance, v zadnjih letih imata primat Amazon in Netflix.

Weinsteinova moč v Hollywoodu je od nekdaj v veliki meri izvirala iz tega, da jo je znal uporabiti v Akademiji filmskih znanosti in umetnosti. Na vrhuncu moči je bil v drugi polovici devetdesetih, ko je tudi filmom dvomljive kakovosti pomagal do finančnega uspeha in oskarjev (lep primer je Zaljubljeni Shakespeare). Ta vpliv ni nikoli res usahnil: še predlani je do šestih nominacij prignal razmeroma majhno, spregledano dramo Lev. (Zmaga na oskarjih mu je nazadnje uspela leta 2012, ko je črno-beli nemi film Umetnik pobral pet kipcev, tudi tistega za najboljši film.)