Dinamični ritem Finžgarjevega pripovednega sveta je zaživel v interpretaciji Barbare Cerar, Eve Jesenovec in Klemna Janežiča.
Fran Saleški Finžgar se je s svojimi črticami Dramini knjižnici pridružil v petek. Najnovejša in zadnja letošnja zvočna kompozicija združuje uvod Mirana Hladnika Ob 50-letnici Finžgarjeve smrti ter črtice Služkinja (1920), Sibirija (1935) in Na petelina (1910), so sporočili iz SNG-ja Drama Ljubljana.
Zvočni kompoziciji lahko prisluhnete tukaj.
Za izbor gradiva in govorno podobo zadnjega letošnjega sklopa je poskrbela vodja in urednica Dramine knjižnice Tatjana Stanič. O posnetku je zapisala: "Miran Hladnik je svoj zapis ob petdeseti obletnici smrti Frana Saleškega Finžgarja zaključil z retoričnim napotkom, kako lahko najlepše počastimo spomin nanj: tako, da ugasnemo radio, ugasnemo televizijo, prižgemo luč v kotu, vzamemo v roke katero od njegovih knjig ter jo lepo v miru in z užitkom preberemo. Mi pa nasvet dopolnjujemo: zavrtite si izbor njegovih kratkih zgodb v interpretaciji igralcev SNG-ja Drama Ljubljana in jih v miru in z užitkom poslušajte. Prepustite se dinamičnemu ritmu Finžgarjevega pripovednega sveta, ki v zvočni knjižnici razkrije vso magijo in opojnost pisateljevega ritma, utemeljenega na klenosti gorenjske besede in oplemenitenega s senzibilno liriko občutljivega opazovalca narave ter strogega presojevalca družbe in njenih zakonitosti."
Miran Hladnik v uvodu med drugim zapiše, da je Finžgar slovenski literarni klasik. "To pomeni, da pripada domači leposlovni eliti. Saj je klasikov, ki jih prepoznamo po tem, da imajo svoj kompletni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, komaj nekaj več kot 30."
Po njegovih besedah je Finžgar znal najti močne in etično občutljive teme in znal jih je popisati tako, da je bilo razumljivo in všeč bralcem ter je obenem potešilo sitne literarne kritike. Kritike je prepričal z modernističnim slogom, sicer pa je glavnina njegovega opusa žanrska in ljudskoprosvetna ter realistična v najširšem pomenu te besede.
Po kratki prozi sledi poezija
Kot so še sporočili iz ljubljanske Drame, je v Dramini knjižnici še vedno mogoče prisluhniti novelama Josipa Jurčiča in trem slikam iz Loškega pogorja Ivana Tavčarja, pa tudi pesniški zbirki štirih predstavnikov slovenske moderne Josipa Murna – Aleksandrova, Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Otona Župančiča v interpretaciji igralk in igralcev ansambla SNG-ja Drama Ljubljana.
Dramina knjižnica je v sezoni 2021/22 ponudila akustične posnetke izbrane slovenske kratke proze 19. stoletja. Tatjana Stanič je še napovedala, da bo prihodnja sezona Dramine knjižnice namenjena poeziji, najprej z izborom pesmi Srečka Kosovela in Alojza Gradnika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje