Šanghajski Expo 2010 so še pred odprtjem napovedovali kot 'razstavo presežkov'. Kitajska se napovedim ni izneverila in pripravila najdražjo otvoritveno slovesnost v zgodovini tega dogodka.
Dežela parad je tradiciji zvesto pripravila veličastne ognjemete, razsvetljene fontane in telovadne točke z nekaj manj kot 200 vihrajočimi zastavami držav, ki sodelujejo na svetovni razstavi. Ta bo od 1. maja do 31. oktobra potekala pod geslom Boljše mesto, boljše življenje. Nasploh spremljajo Expo 2010, ki ga prvič v 150-letni zgodovini prirejajo na Kitajskem, sami presežniki - največja svetovna razstava v zgodovini Expa, rekordno število držav udeleženk in pričakovanje velikega števila obiskovalcev. Prav tako pa naj bi bil Expo 2010 po olimpijskih igrah v Pekingu 2008 nedvomno drugi največji dogodek na Kitajskem.
V šestih mesecih pričakujejo, da bo razstavo obiskalo okoli 70 milijonov ljudi, od tega večina Kitajcev, pričakujejo pa tudi od tri do pet milijonov tujih obiskovalcev. Dnevno pričakujejo organizatorji 400.000 ljudi, v času posebnih dogodkov in praznikov pa celo do 800.000.

Odprta knjiga slovenske kulture
Sloganu primerno so na razstavi na ogled nove in do okolja prijazne tehnologije ter kulturne posebnosti svetovnih držav, med katerimi tretjič sodeluje tudi Slovenija. Po predstavitvi v Lizboni leta 1998 in Hannovru 2000 sodeluje letos v duhu Ljubljane - Svetovna prestolnica knjige in tako predstavlja paviljon na temo Odprta knjiga Open book.
Paviljon, ki sta ga postavila arhitekt Boris Podrecca in umetnik Matej Andraž Vogrinčič, simbolizita preplet umetnosti in znanosti. Slovensko tradicijo in kulturo bodo predstavljali prek Krasa, slovenske arhitekture, kurentov in glasbe (v Šanghaju naj bi nastopil Magnifico), s programom pa želijo Slovenijo predstaviti kot državo, katere mesta spoštujejo kulturo in naravo, urbana središča pa so zasnovana na podlagi razmisleka, umetnosti in najboljših oblikovalskih rešitev.
Dvakrat večji zalogaj kot olimpijske igre v Pekingu
Šanghaj, ki je z 20 milijoni prebivalcev največje kitajsko mesto ter finančni in gospodarski center Kitajske, se želi z razstavo vpisati kot organizator največjega tovrstnega dogodka do zdaj. Za Expo so namenili 28,6 milijarde juanov (dobre tri milijarde evrov), kar je dvakrat večji znesek od tistega, ki je bil namenjen organizaciji olimpijskih iger v Pekingu leta 2008.
Prizorišče razstave se razteza po 5,3 kvadratnega kilometra, torej največ do zdaj. Večji del prizorišča stoji na nekdanjem industrijskem območju Pudong vzhodno od reke Huangpu, na katerem stojijo nacionalni paviljoni in tematski paviljoni, ter na predelu Puši zahodno od Huangpu s paviljoni korporacij.

Iskanje strategije za razvoj mest v prihodnosti
Rdeča nit Boljše mesto, boljše življenje odraža željo človeštva, da se spoprime s svetovnimi izzivi, ki jih prinaša življenje v urbanih centrih v 21. stoletju. Hkrati gre za iskanje rešitve in strategije za trajnostni razvoj mest v prihodnosti. Razstava je razdeljena na podteme - Kulturna raznolikost v mestih, Gospodarska blaginja v mestih, Znanstveno-tehnološke inovacije v mestih, Preoblikovanje mestnih skupnosti ter Interakcija med mesti in vasmi.

Mi trije skrbimo za boljše okolje
Za simbol so organizatorji izbrali tri ljudi, ki se držijo za roke - tebe, mene in njega/njo. Ideja za obliko izvira iz kitajske pismenke za 'svet' in simbolizira človeštvo. Razstava naj bi torej sama opozarjala na skrb za boljše okolje, in sicer z uporabo najnovejših in do okolja prijaznih tehnologij. Za oskrbo z elektriko v času šestmesečne razstave bodo uporabili 4,6-megavatne generatorje na sončno energijo. Namen je, da se obiskovalci znotraj Expa gibljejo pretežno peš, čeprav jim bo na voljo več kot sto različnih vozil, ki ne povzročajo škodljivih izpustov in bodo obiskovalce brezplačno prevažali med paviljoni.
Duhu slogana so pri postavitvi svojih paviljonov sledile tudi države, ki so pri tem uporabljale materiale, kot so les, papir, bambus in optična vlakna. V skladu s pravili Mednarodnega urada za razstave BIE (Bureau International des Expositions) bodo vse nacionalne paviljone po končani razstavi podrli. Ostalo naj bi jih le nekaj, med njimi kitajski in tematski paviljon ter Expo Center.

60 razstav v poldrugem stoletju
Prvo svetovno razstavo Expo so priredili 1851 v Londonu in vse odtlej jih prirejajo z namenom prikazati svetovne teme in težave, ki zadevajo človeštvo. Njihov cilj je tudi predstaviti rešitve za prihodnost, prav tako pa kot priložnost za izmenjavo informacij in idej na področju tehnologije, znanosti, gospodarstva in kulture. V več kot 150-letni zgodovini svetovnih razstav Expo, med katerimi je tudi tista iz leta 1889, ki je Parizu pustila danes enega najznamenitejših pečatov mesta, Eifflov stolp, je bilo več kot 60 svetovnih razstav v 13 državah.
Medtem ko je prvo razstavo v Londonu obiskalo okoli šest milijonov ljudi, je bila do zdaj najbolj obiskana tista v Osaki leta 1970, kamor je prišlo več kot 64 milijonov obiskovalcev. Šanghaju bo leta 2015 kot gostitelj sledil Milano.