Salzburg, kjer se je Herbert von Karajan rodil 5. aprila leta 1908 kirurgu in glasbenem navdušencu, sicer leta 2008 ne bo tako zelo v znamenju dirigenta, kot je bil leta 2006 v znamenju velikega skladatelja Mozarta, kljub temu bo tam kar zajeten spored spominskih prireditev. Predvsem pa si založniki CD-jev in DVD-jev obetajo nov zagon v prodaji, ki v dvajsetih letih po maestrovi smrti tako ali tako ni bila zanemarljiva. Za Mario Callas velja Karajan za številko dve na dolgoročnem trgu klasične glasbe.

Temni madež na biografiji
Umetniške scene v povojni Avstriji si ni mogoče zamisliti brez Karajana, ki se je klavir začel učiti pri štirih letih. Strmi vzpon prav v nacionalsocializmu je bil za člana stranke NSDAP, ki je leta 1938 nase opozoril z Wagnerjevo opero Trstan in Izolda v Berlinski državni operi (v eni od kritik so ga označili za "čudežnega Karajana"), po vojni le kratek čas ovira. Prepoved dirigiranja zasedbenih oblasti so že leta 1947 odpravili.

Od takrat je šla njegova kariera le še navzgor. Poleg stalnih angažmajev v milanski Scali je leta 1955 na mestu šefa dirigenta Berlinskih filharmonikov nasledil Wilhelma Furtwänglerja. Leta 1957 je Karajan postal umetniški vodja Dunajske državne opere, a jo je leta 1964 v sporu zapustil. Leta 1967 je ustanovil Salzburške velikonočne igre, katerih vodja je ostal vse življenje. Predvsem v 60. letih in vse do smrti leta 1989 je imel odločilno vlogo pri Salzburškem festivalu.

Kaj bi z lažno skromnostjo!
Noben drug dirigent si ni prisvojil toliko moči kot Karajan, zato so ga napol v šali klicali "generalni glasbeni direktor Evrope". Skorajda sam je odločal o zasedbah in drugih kadrovskih vprašanjih v mnogo pomembnih glasbenih hišah po Evropi. V enem od šal iz tistega časa taksist vpraša Karajana, kam naj ga odpelje. "Kamor koli želite," odgovori dirigent, "saj me tako ali tako povsod potrebujejo!" Karajan je zaradi odpovedi srca umrl 16. julija leta 1989 v Anifu pri Salzburgu.

Vaja, natančnost in perfekcionizem
Glasbeni slog maestra, ki je bil s tretjo ženo Eliette von Karajan tudi priljubljena tarča rumenega tiska, je zaznamovalo stremljenje k zvočni popolnosti. "Z neizprosno disciplino na vajah in nenehno analizo skladb je do koncertnega večera dosegel absolutno sproščenost in suverenost," je njegov pristop opisala violinistka Anne-Sophie Mutter, ki jo je Karajan odkril leta 1976. S ponavljajočimi izvedbami istih skladb na repertoarju se je želel približati svojemu zvočnemu idealu.

Karajan, nor na tehniko, ki se je navduševal tako nad hitrimi avtomobili kot tudi nad letali in jahtami, je nenehno iskal nove in naprednejše snemalne tehnike. Pri založbi Henschel je tako izšla knjiga s posnetki, ki kažejo maestra ne le pri glasbenih vajah, na koncertih in slavnostnih prireditvah, temveč tudi pri predstavitvi albuma Der Bildplatte (1971) ali ob prijatelju, ustanovitelju podjetja Sony, Akiu Moriti na predstavitvi prve kompaktne plošče v Salzburgu leta 1981. Karajan je v najrazličnejših tehnikah predstavil več izvedb kot vsi drugi dirigenti.

Integralne zbirke in izbori vznikajo kot gobe po dežju
Prve CD in DVD izdaje z najboljšimi Karajanovimi izvedbami so prišle v prodajalne pred božičem, nadaljnje mamutske kompilacije pa še sledijo. Založba EMI, s katero je imel Karajan pogodbo v letih 1946-1984, bo v jubilejnem letu ponudila pet različnih izdaj. V začetku januarja bo izšel dvojni CD The Legend in v letih 1956/57 posneti Peter in volk Prokofjeva z Romy Schneider kot pripovedovalko, 8. februarja bo sledil Complete EMI Recordings na 158 (!) zgoščenkah.

Knjiga, film in seveda cela vrsta koncertov
Karajanovo leto 2008 bo 5. januarja v tek s koncertom v veliki festivalni dvorani (Festspielhaus) v Salzburgu pognal salzburški Orkester Mozarteum. Na sporedu bodo 5. Simfonija Čajkovskega, Klavirski koncert v A-duru KV 488 Mozarta in Don Juan Richarda Straussa, dela torej, s katerimi je Karajan leta 1929 debutiral kot dirigent. Na samo obletnico dirigentovega rojstva, 5. aprila, bo slovesnost, na kateri bo govoril Joachim Kaiser.

Dunajski Musikverein pripravlja tridelni koncertni ciklus v spomin na maestra, ki se ga bodo poleg tega spomnili v New Yorku, Parizu, Berlinu, Tokiu in Luzernu. Spominsko leto bodo zaokrožile knjige, med njimi delo Eliette von Karajan Mein Leben an seiner Seite (Moje življenje ob njem) in film Roberta Dornhelma.