Že z nonetom, ki ga je ustanovil leta 1948, je začel težiti k drugačnemu glasbenemu izrazu, prav tako pa je veliko prispeval k nastanku cool džeza. Za njegov slog igranja je bil značilen mehak, topel ton in pogosta uporaba dušilca.

Priznani džezist se je leta 1926 rodil v mestu Alton v ameriški zvezni državi Illinois, v premožni družini temnopoltega zobozdravnika. Kljub materini želji, da bi se učil igrati na klavir, je Miles mlajši pri 13 letih prijel za trobento, menda mu je oče "inštrument z nadležnim zvokom" kupil zato, da bi ponagajal ženi. Leta 1944 je začel študirati na newyorški glasbeni šoli Juilliard, a se je bolj kot študiju posvečal igranju v bebop skupinah, skupaj s Charliejem Parkerjem in drugimi priznanimi predstavniki omenjenega sloga.

Leta 1948 je Davis ustanovil svoj ansambel, ki se je od bebopa usmerili k modernejšemu glasbenemu izrazu. Nonet so sestavljala za tedanji čas nenavadna glasbila, kot sta francoski rog in tuba, njegova člana pa sta bila tudi Gerry Mulligan in Lee Konitz. Davis je težil k temu, da bi z malo instrumenti dosegel orkestrski zvok. Med letoma 1950 in 1955 je v različnih manjših skupinah snemal za založbi Prestige in Blue Note.

V letu 1955 je nastal Davisov legendarni kvintet, ki so ga sestavljali še John Coltrane (tenorsaksofon), Red Garland (klavir), Paul Chambers (kontrabas) in Philly Joe Jones (bobni). Davis se je v tem času začel izogibati ritmični in harmonični kompleksnosti, začel je igrati dolge, povezane (legato) melodične linije, nastali so zametki modalnega džeza, navaja slovenska Wikipedia. Zaradi nestabilnosti je Davis zasedbo leta 1957 razpustil, leto pozneje pa je glasbenike znova združil v sekstetu. Članom se je na altsaksofonu pridružil Julian Adderley.

V poznih 50. in zgodnjih 60. letih je Davis posnel serijo albumov z Gilom Evansom, na katerih je igral tako krilni rog kot trobento. Po letu 1960 je eksperimentiral s kombinacijo džeza in rocka. Navdihovali so ga glasbeniki, kot so bili James Brown, Jimi Hendrix ter zasedba Sly and the Family Stone. Sicer je v različnih obdobjih sodeloval z zelo različnimi glasbeniki. Sodelavce je izbiral glede na glasbene faze, ki so ga zanimale. Poleg rocka so ga pritegnili tudi blues, pop, punk ter ljudske godbe.

Po priznanem albumu Milestones (1958) je Davis v svojem sekstetu Garlanda in Jonesa zamenjal z Billom Evansom in Jimmyjem Cobbom, Gila Evansa pa z Wyntonom Kellyjem. Marca in aprila 1959 je Davis s svojim novim sekstetom in Billom Evansom znova vstopil v studio in posnel Kind of Blue, njegov najbolj znan, najbolj prodajan in po presoji mnogih najboljši album.

Poleg že omenjenih za Davisove najpomembnejše albume po navedbah Velikega svetovnega biografskega leksikona veljajo tudi: Birth Of The Cool (1949), Miles Ahead (1957), In A Silent Way (1969), Bitches Brew (1969), We Want Miles (1981) in Amandla (1989). Prejel je več nagrad grammy, tudi tistega za življenjsko delo, in bil imenovan za viteza francoske legije časti. Njegova zvezda od leta 1998 krasi hollywoodski Pločnik slavnih.

Davis se je na vrhuncu plodovite glasbene kariere v poznih 70. letih nenadoma umaknil iz javnosti. Otopel od analgetikov se je utapljal v spominih na slavo ter nekdanjo ljubezen in muzo Frances Taylor. Življenje in delo velikega glasbenika, o katerih je sam zelo iskreno spregovoril v knjižni avtobiografiji, sta navdahnila igralca Dona Cheadla, da je, kot so zapisali v ljubljanskem Kinodvoru, režiral "divje vznemirljiv, ganljiv in z glasbo prežet film" Miles Ahead (Milje pred drugimi).

Glasbenik, ki je imel med svojo kariero tudi težave z odvisnostjo od mamil in seksa, je 28. septembra 1991 umrl v kalifornijski Santa Monici za posledicami kombinacije zastoja srca, pljučnice in odpovedi dihanja. Tega leta je 31. marca tudi prvič in zadnjič nastopil v Sloveniji, in sicer na Ljubljanskem jazz festivalu.

Davis bi 26. maja letos dopolnil 90 let. Pri založbi Sony, kjer je glasbenik tudi izdajal albume, so obletnico njegovega rojstva okronali z vzpostavitvijo interaktivne spletne strani The Universe of Miles Davis. Ta dokazuje, da je Davisova glasbena zapuščina danes še kako živa.