Sam po sebi festival vsa leta ohranja etnološko podlago. "Izhajamo iz etnologije, pri tem pa gradimo eno dodatno dimenzijo na samih vejah tega drevesa. Dodajamo malo džeza, malo funka, še vedno pa pazimo, da je v dotiku z osnovnim sporočilom enega naroda," slikovito opiše osnovno vodilo festivala, ki bo zaznamoval poletno dogajanje na Bledu tja do 8. avgusta.

V dobrega četrt stoletja je na Bled pripeljal že več kot 240 zasedb in posameznikov z vseh celin. Na letošnjem festivalu se bo zvrstila pestra paleta nastopajočih: od francoskega tria Sirventes, ki poustvarja srednjeveško trubadursko liriko, južnokorejske Noreum Machi, ki s spektakularnimi prikazi virtuoznega bobnanja, izpopolnjenega s plesom v kostumih, uprizarja adaptacijo ceremonialnega ruralnega obreda, ki izvira iz šamanizma in animizma, do The Khoury Project, vodilne arabske glasbene zasedbe, ki na edinstven in inovativen način združuje najboljše, kar ponujata arabska klasična in zahodna sodobna glasba in francoske zasedbe Sirventes, ki bo nastopila s protestno liriko. Ena bolj pričakovanih je tudi turška zasedba Baba Zula, ki iz orientalskih glasbil ter elektronike ustvarjajo samosvoj zvok, ki ga imenujemo carigrajska psihedeličnost. Domače vrste bo zastopala Svetlana Makarovič.

Prvi bodo drevi na oder stopili člani zasedbe Egyptian Project, ki je plod dolgoletnega sodelovanja med varuhi egipčanske tradicije in mladim francoskim glasbenikom, ki kombinira zvoke Nilove delte in Kaira z razpoloženji triphopa, elektronske glasbe, hiphopa in celo klasične glasbe.

Na vprašanje, kako so se na seznamu nastopajočih našle ravno omenjene zasedbe, Ličof odgovarja, da gre za preplet različnih dejavnikov. "Veliko potujem po glasbenih sejmih in tam novačim glasbenike, ki so mi všeč, ki imajo dovolj energije, ki so dovolj zanimivi. Nekaj jih pride na ta način. Drugi gostujejo v tem času na festivalih v Avstriji in Italiji in se mimogrede ustavijo še pri nas."

Kot razkriva Ličof, je bil njegov vzor pri oblikovanju programa že od nekdaj festival Druga godba. "Menim, da tovrstne glasbe v našem prostoru manjka, imamo preveč nizkonivojskih prireditev. Okarina je usmerjena v kakovost zvoka, da bi prišlo do razsvetljenja dobre glasbe," poudarja eno od ključnih vodil festivala.

Pomemben del kakovostne ponudbe za turiste
Letošnji program bo potekal na blejski promenadi in na gradu. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je, kot pravi Ličof, zelo dobro, saj se vsi zavedajo, da takšni festivali predstavljajo tudi pomemben del turistične ponudbe. "Imamo veliko zaslombo na Bledu, predvsem od zavoda za kulturo, ki nam finančno veliko pomaga. Festival je seveda imel svoje boljše in slabše letine, mislim pa, da lahko brez dvoma ocenimo, da festival zdaj cveti. Verjamem, da je boljši kot kdaj koli," pravi programski vodja in dodaja, da so odzivi občinstva, tako domačinov kot turistov, odlični. "Dobivamo številne prošnje za rezervacije kart, ki pa jih ne sprejemamo, saj je festival brezplačen in rezervacija ni potrebna. Malo težav je na gradu, kjer je število obiskovalcev zaradi prostora omejeno."

Na nehvaležno vprašanje, ali ima kakšnega favorita v letošnjem programu, čigar nastopa se najbolj veseli, se najprej zasmeji in diplomatsko odgovori, da težko izpostavi posamezno zasedbo, potem pa le izda, da se zelo veseli nastopa italijansko-francoske zasedbe Ve zou via. "Pol ansambla, ženski del, je iz Neaplja in okolice, moški del je pa iz Marseilla. V Ljubljani je že nastopil moški del, Lo Còr de la Plana iz Marseilla, ki je požel veliko navdušenje. Moška polovica je združena z žensko, in ker gre za zgodovinsko vez med Neapljem in Marseillem še iz grških časov, imajo neko krvno povezavo, ki se manifestira tudi v glasbi. So zelo dinamični in vedno ustvarijo izjemno ozračje," opiše bistvo zasedbe, ki bo nastopila 6. avgusta, dan pozneje pa bo na vrsti turška zasedba Baba Zula, ki spremembe v Turčiji, ki so posledica nedavnega poskusa udara, že čuti tudi na svoji koži. "Zanje smo morali pisati garantna pisma in vabila zaradi trenutnih razmer v Turčiji."

Ksenja Tratnik