V zgodovino glasbe se je zapisal kot utemeljitelj opere kot zvrsti, kakor jo poimenujemo danes. Claudio Monteverdi (1567-1643) se je rodil v Cremoni v družini zdravnika. Študiral je pri znanem teoretiku Marc'Antoniu Ingegneriju. Prvo kompozicijo je napisal pri 15 letih. Okoli leta 1590 je postal instrumentalist na dvoru v Mantovi, od leta 1602 pa je bil tam dvorni glasbeni direktor. Jeseni 1613 je prejel eno najuglednejših glasbenih nalog - mesto glasbenega direktorja in dirigenta v stolnici sv. Marka v Benetkah.

Njegov slogovni razvoj se jasno izriše v osmih knjigah madrigalov (1587-1638). Če najprej prevladuje še tradicionalna polifonija, pozneje nastopijo strukturne spremembe. Med drugim vpelje recitativ, dramatični dialog in zborovski refren, ki poudarjajo vsebine besedila. Monteverdi je bil utemeljitelj italijanske baročne opere in sploh opere kot umetnostne zvrsti, kakor jo pojmujemo danes. Vokalno in instrumentalno je poudarjal besedilo ter jasno naslikal značaje in čustva glavnih oseb.

Najstarejša še danes izvajana opera
Njegova opera Orfej (1607) velja za najstarejše še danes izvajano operno delo - pred njo je ohranjena le opera Euridice Jacopa Perija iz leta 1600 - je komponiral, ko je bil še v službi na dvoru vojvode Gonzage v Mantovi. Orfeja je sicer označil kot glasbeno pripoved ali pravljico v petih dejanjih in s prologom, vendar je libretist Alessandro Striggio idilično italijansko zgodnjebaročno alegorijo prestavil v mračno okolje ter ji dodal tragični zaplet, ljubezenski par pa združil šele v dodani apoteozi.

Orfej je ena redkih oper, ki so se izmed več kot ducata tovrstnih Monteverdijevih del uspele ohraniti. Skladatelj jo je napisal leta 1607 za dvor v Mantovi, kjer so jo uprizorili še istega leta. Pri tem se je naslonil na grško legendo o pevcu Orfeju in glasbeno upodobil njegov neuspeli poskus, da bi iz podzemlja nazaj med žive pripeljal svojo ljubljeno Evridiko.

Poleg Orfeja so v skladateljevemu opusu pomembna še dela Odisejeva vrnitev v domovino (1641) in Kronanje Popeje (1642) ter devet knjig madrigalov. Znane so tudi njegove Večernice, posvečene devici Mariji (Vespro della Beata Vergine), ki veljajo za enega najlepših sakralnih del. Prav tako je pisal kantate in maše. Vplival je na mnoge skladatelje, od Henryja Purcella do Georga Friedricha Händla.