Koncert se bo začel danes ob 19.30, ponovitev pa bo jutri ob isti uri, na programu pa so Nokturni Clauda Debussyja, Mozartov Koncert za klavir in orkester št. 20 v d-molu, K. 466, Cantus temporis Alda Kumarja in Simfonija št. 1 v D-duru Charlesa Gounoda.

Debussyjevi posebni glasbeni učinki
Claude Debussy je Eugenu Ysaÿeju v pismu zaupal, da piše "tri nokturne za violino in orkester ... eksperiment z različnimi kombinacijami ene same barve – kot je v slikarstvu študija v sivem". To različico je potem opustil in v letih 1897–1899 dal Nokturnom današnjo podobo. Po njegovih besedah ne gre za uveljavljeno obliko nokturna, temveč za vse različne vtise in posebne učinke, ki nam jih beseda prikliče.

Leta 1785 je Leopold Mozart pisal hčerki Nannerl: "Zvečer je bil prvi od šestih petkovih koncertov v mestni kazini ‚Zur Mehlgrub‘; na njem je Amadeus prvič izvedel svoj sijajni Koncert v d-molu. Zbralo se je veliko mož iz najvišjih slojev in vsak je plačal za to serijo šestih koncertov en 'souverain d’or' ali tri dukate. Koncert je bil brez primere, orkester odličen ..." Ta prvi Mozartov koncert v molu je bil dolgo tudi njegov najpogosteje izvajani klavirski koncert.

Kumarjev kamenček v mozaiku
Nagrajenec Prešernovega sklada Aldo Kumar ima tankočuten odnos do različnih funkcij glasbe: razvija "klasično" glasbeno tradicijo in jo domišljeno prepleta z gledališčem ter filmom. Cantus temporis, kantata za zbor in orkester, bo novi kamenček v tem pisanem mozaiku.

Prva simfonija Charlesa Gounoda kaže avtorjevo mojstrsko obvladovanje tradicionalne forme in spretno orkestracijo. V njej odmevajo Schubertove zgodnje simfonične stvaritve, lahko pa začutimo tudi številne podobnosti s sicer bolj priljubljeno Simfonijo Georgesa Bizeta, ki je bil Gounodev učenec.