Najbrž ne, a seznam sodelujočih je kljub vsemu več kot impresiven: svoje različice pesmi s prelomnega albuma verjetno največjega delujočega benda na svetu bodo med drugim prispevali Jack White, Depeche Mode, Patti Smith in Damian Rice.

Snemanje albuma je naročila britanska glasbena revija Q. "Jack White je priredil Love Is Blindness, Depeche Mode so posneli So Cruel, Patti Smith Until the End of the World, in Damian Rice One. Pa spisek se še nadaljuje. Kar je pri vsem skupaj čudno, je to, da kadar poslušam ta album, kot smo ga posneli mi, slišim samo, kaj vse je z njim narobe, ko pa poslušam vse te izvajalce, si mislim samo, da je zelo dober," je Bono pred dnevi povedal v Torontu, kjer sta se z Edgeem udeležila premiere dokumentarca From the Sky Down, v katerem režiser Davis Guggenheim tematizira prav to poglavje iz njihove zgodovine: snemanje Achtung Baby, ki je na pragu devetdesetih potekalo v središču "nove Evrope", Berlinu - natančneje, v studiu Hansa, kjer sta med drugimi pred njimi snemala že David Bowie in Iggy Pop.

Revolucionarni novi zvok, ki je v "stare U2" vključil elemente elektronske in industrial glasbe (v času, ko je ZDA začel preplavljati grunge, so navdih iskali pri Einstürzende Neubauten!), je Bono nekoč opisal kot "zvok štirih mož, ki sekajo drevo joshua" (The Joshua Tree je bil namreč naslov njihovega do takrat - za marsikoga pa tudi do danes - najizjemnejšega albuma).

Hirstov video: tokrat brez morskih psov v formaldehidu
Bono je obenem še spomnil, da je nedavno nov videospot za singel Even Better Than The Real Thing posnel še eden najrazvpitejših sodobnih vizualnih umetnikov, Damien Hirst. "Ustvaril je zelo posebno umetnino, ki je bila do zdaj predvajana samo enkrat in verjetno ne bo nikoli več, saj je bila narejena posebej za Glastonbury in je res nekaj izrednega."

Ker so na tiskovni konferenci sprejemali tudi vprašanja javnosti, je nekdo prek Twitterja poizvedel, katero pesem bi izbrali danes, če bi morali znova izdati en sam singel z albuma Achtung Baby. Odgovor je spet - Even Better Than The Real Thing. "Obstaja nov remiks, ki je fantastičen - imenuje se Fish Out of Water remiks - in bi ga rad izdal kot singel. Pravzaprav se skušam za to z določenimi ljudmi dogovoriti, še vedno. Vse skupaj ima tisto "nekaj" Damiena Hirsta. Svoje delo je ustvaril po tem remiksu in z njim začnemo in končamo film."

Za film From the Sky Down - mimogrede, te besede v filmu Bono uporabi za opis, od kod dobi navdih za pesmi - je Davis Guggenheim (Waiting for Superman, An Inconvenient Truth) uporabil stare posnetke s snemanj in na novo posnete intervjuje s člani skupine, da bi odgovoril na vprašanje, kako so se U2 "uspeli upreti gravitacijskim težnjam v smer uničenja, uspeli preživeti in uspevati".

Na rdeči preprogi pred premiero je Bono priznal, da so U2 zdaj - in že zadnjih dvajset let - "zelo blizu temu, da bi bili nepomembni", da pa se jim je "do zdaj temu vedno uspelo nekako izogniti". Kajti čeprav je skupina pravkar sklenila najuspešnejšo koncertno turnejo vseh časov (360°), priznavajo, da je bila prodaja albuma No Line On the Horizon bolj kot ne razočaranje. Kaj to pomeni za prihodnost? "Seveda bi še naprej lahko igrali "veliko" glasbo v ogromnih avditorijih, ampak pomembni moramo biti v majhnih prostorih - moramo še naprej znati ganiti ljudi. Moramo se vrniti nazaj na to točko, če hočemo preživeti."

V tem navalu iskrenosti je povedal še, da mu je "mukotrpno" gledati novi film, in dodal, da po njegovem mnenju ne gre toliko za "film o našem bendu kot za film o ustvarjalnem procesu". "Če vas zanima to, vas bo verjetno zanimal tudi ta From the Sky Down."

Zbirateljstvo najbrž ne bo poceni
Dokumentarec, ki ga bo ameriška televizija predvajala oktobra, bo priložen tudi luksuzni izdaji Achtung Baby, ki izide novembra. Pravzaprav bo teh izdaj malo morje: najobsežnejša, Uber-Deluxe Edition, bo obsegala šest CD-jev, štiri DVD-je, sedem singlov, 16 posterjev, 84 strani dolgo knjigo s trdimi platnicami, fanzine Propaganda, štiri značke, serijo nalepk in ne nazadnje seveda tudi repliko (takrat) slovitih Bonovih sončnih očal, ki jih je nosil v videu za The Fly. Ta paket bodo (tisti najbolj zagrizeni) oboževalci dobili v oštevilčeni škatli, ki bo oblikovana kot magnetna sestavljanka.

Eno stopničko nižje bo "samo" Super-Deluxe različica, ki bo obsegala vse naštete CD-je, DVD-je in posterje ter malo drugačno knjigo.

"Mukotrpno" - ne samo za Bona
Prve recenzije filma From the Sky Down sicer niso negativne (s čimer se, denimo, po izidu koncertnega filma Rattle & Hum niso mogli pohvaliti), niso pa enoglasno navdušene. Recenzent strani IndieWire Guggenheimu očita, da je morda preveč časa posvetil "ekspoziciji" - torej opisu, kako so U2 prišli do točke, da so potrebovali spremembo, če so hoteli ostati skupaj, in se zato premalo posvetil genezi posameznih pesmi (posebej izpostavi le Mysterious Ways (prvotni naslov: Sick Puppy), One (rodila se je iz črtane melodije iz Mysterious Ways) in Love Is Blindness). Kar je še huje, Guggenheim kultnih producentov Daniela Lanoisa in Flooda, ki sta pri albumu sodelovala, niti vpraša ne, kakšen je bil njun pristop h gromozanskemu preobratu, ki so ga U2 naredili na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta.

The Fly: Parodija, ki je svet ni dojel
Nadalje niti malo ne načne pregovornega "slona v sobi", torej ironije, ki tiči v tem, da je prav album, s katerim so skušali zavzeti rahlo sarkastično distanco do lastnih vse bolj megalomanskih razsežnosti, iz Bona naredil nesporno največjo rockzvezdo na planetu. Kajti če je bil njegov koncertni alter ego, The Fly - v usnje oblečeni 'egomanijak', čigar opravo so sestavljale, z Bonovimi besedami, 'očala Louja Reeda, jopič Elvisa Presleyja in usnjene hlače Jima Morrisona' - parodija na tipično figuro frontmana, je dejstvo, da ga večina ljudi ni razumela tako.