Po mnenju strokovne komisije zbor ne dosega ravni kakovosti iz preteklosti, v zboru pa, nasprotno, menijo, da kakovost ves čas potrjujejo, in se sprašujejo, kako jo obdržati, saj kmalu ne bodo imeli več denarja za dirigenta.
Po besedah članice APZ-ja Tone Tomšič Univerze v Ljubljani Nine Rožmanec pomenijo odvzeta sredstva - od ministrstva za kulturo so prejeli približno 70 tisoč evrov na leto - večino denarja za njihovo delovanje. "Verjetno je jasno, kaj bo za nas pomenilo, če ne bomo mogli plačati dirigenta."
Obrazložitev strokovne komisije, ki bi pričakovala tudi drznejši repertoar in več poudarka na nastopih po Sloveniji, je za zbor žaljiva. Med drugim poudarjajo, da so se lani uvrstili med pet najboljših zborov Evrope, dvakrat so že osvojili veliko nagrado Evrope.
Po besedah generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Gašperja Trohe se na razpisu vedno primerjajo prijave med seboj, in komisija na podlagi konkurence presodi, katere bodo sprejete v sofinanciranje. Dodaja še, da financiranje izvajalcev kulturnih programov in projektov ni vezano zgolj na ta razpis. Na voljo je veliko možnosti in Troha upa, da se bodo člani zbora prijavili nanje ter bili tudi uspešni.
Ministrstvo ima tretjino manj sredstev
Podobna usoda je doletela tudi akademsko folklorno skupino France Marolt, ki je ena izmed 12 neuspešnih prijaviteljev. Res je tudi, da ima ministrstvo na voljo kar tretjino manj denarja, zato bodo sofinancirali le 32 programov, kar je deset manj kot pred štirimi leti. Komisija je sicer obravnavala 66 vlog, z ministrstva pa sporočajo, da ne more uspeti vsem oziroma vedno istim.