Na podeželju New Yorka v Staatsburgu stoji rdeče-bela stavba, kjer so v preteklosti redili prašiče. Po spletu okoliščin zdaj tam začasno domuje eden največjih arhivov popularne glasbe 20. in 21. stoletja. Arhiv popularne glasbe (skrajšano ARC) in njegovi trije milijoni glasbenih nosilcev so v teh prostorih doma od leta 2020, ko so se iz New Yorka odselili zaradi previsoke najemnine. Toda zdaj se bo morda moral znova preseliti.

Strošek najemnine: en dolar
V trenutnih prostorih za mesečno najemnino plačujejo en samcat dolar mesečne najemnine. "Iz New Yorka smo se preselili tik pred pandemijo in plačevali približno 21.000 dolarjev na mesec. To, kar plačujemo zdaj, je neverjeten prihranek za ohranjanje zbirke pri življenju. Vendar imamo težave s pridobivanjem dovoljenj za delovanje v tem prostoru," je v intervjuju za Reuters pojasnil B. George, ustanovitelj in direktor ARC-ja. "Zato se moramo zdaj preseliti. To je zdaj naša glavna naloga, da si poiščemo prostor, menda v bližino ene od železniških postaj, ki vozijo v New York."

Za nekatere "smetnjak za popularno glasbo", za druge svetišče
Podpisani album Hunky Dory Davida Bowieja, na katerega je posul bleščice, britanska izdaja prvih posnetkov skupine Rolling Stones s podpisi članov celotne skupine, brezhibno ohranjeni albumi zasedb Queen, Bee Gee's, Ice-T, The Eagles, Etta James, Chuck Berry, Johnny Cash, Jerry Lee Lewis, Elvis Presley, The Beatles pa so zgolj nekatera imena, katerih glasbene izdaje hrani ARC.

George je ta neprofitni arhiv ustanovil leta 1985 in ga najprej založil s svojo zbirko 47.000 plošč. "Naloga arhiva je zelo preprosta: skušamo ohraniti dve kopiji vseh nosilcev, ki so bili kdaj koli ustvarjeni. Eno za poslušanje, drugo pa za arhiviranje," pojasni George, čigar arhiv danes hrani že več kot tri milijone glasbenih nosilcev. "Govorimo o vseh formatih, od kaset, magnetofonskih trakov, LP-plošč do singelplošč in voščenih valjev," skupaj s knjigami, plakati in starinskimi spominki. Glasba prihaja z vsega sveta, žanri pa segajo od rokenrola in bluza do afriške glasbe, panka, countryja, hip hopa in eksperimentalne glasbe. "Nekateri pravijo, da smo kot smetnjak popglasbe," je dejal George. "Vedno rad rečem, da smo bolj kot Molly Bloom na koncu romana Ulikses, ker vsemu rečemo da, da, da."

Keith Richards je 20 let finančno podpiral zbirko plošč ameriškega bluza
Eden redkih predmetov, ki jih hrani arhiv, je plošča s skladbo Roberta Johnsona Me and the Devil Blues, ki jo je za arhiv kupil kitarist skupine Rolling Stones Keith Richards. "V arhivu hranimo tudi zbirko z imenom Keith Richards Blues Collection. Keith je to zbirko finančno podpiral več kot 20 let, kar je res čudovita stvar. In ena od čudovitih stvari, ki nam jo je kupil, je zgodnji izvod 78rpm plošče Roberta Johnsona. Nihče ne ve, koliko točno jih je na svetu, ampak morda od 10 do 15 ljudi se jih je ustno izreklo o tem, da jo imajo v lasti, to je Me and the Devil Blues."

Kar zadeva vrednost zbirke, je bilo že zgolj 1200 LP-plošč v brezhibno ohranjenem stanju uradno ocenjenih na 1,6 milijona dolarjev, je povedal George. Vendar ustanovitelj ARC-ja pravi, da vrednost arhiva ni denarna. "Težko je določiti vrednost arhiva, ker imamo res lepo zbirko. Če želite vrednost teh 1200 plošč razširiti na tri milijone (glasbenih nosilcev), je to veliko denarja. Vendar vrednost ni v denarju, temveč v ohranjanju glasbe in lepote predmetov."

Želijo si, da bi ARC postal javni raziskovalni center
"Učimo se tudi z zbiranjem. Če gremo do naših polic, lahko ugotovimo, da imamo na primer pet plošč Berta Summersa. Nikoli nisem slišal za Berta Summersa, nekdo drug iz arhiva ga je poznal in vnesel. Kdor bi ga našel na ta način, bi ga lahko mogoče nekoč uporabil v filmu ali računalniški igri. Vračanje stvari v svet je ena od glavnih stvari, ki jih radi počnemo. In mislim, da je to namen javnega prostora," je za Reuters povedal George.

"Verjetno se motim kot (skoraj) vsak pisec znanstvene fantastike, vendar v prihodnosti ne bo družbe Apple. V prihodnosti ne bo Microsofta, bo pa vinil," je dodal in upa, da mu bo uspelo najti nove prostore za delovanje arhiva. Prizadeva si, da bi arhiv postal javni raziskovalni center, ki bo deloval kot knjižnica, gostil domače glasbene strokovnjake in nudil tudi razstavni prostor in snemalni studio. "Mislim, da je vračanje stvari v svet ena od glavnih stvari, ki jih radi počnemo," je sklenil George. "Resnično verjamemo, da je vsa ta glasba pomembna in jo je treba ohraniti."