Na največjem koncertu zborov slovenske manjšine na Koroškem so med drugim nastopili Oktet Suha, Dravograjski oktet, Kvintet Smrtnik, Carinthia Cantat in Višarski oktet, ki so zastopali Slovence matične domovine in manjšin v Avstriji in Italiji. Medsosedsko sodelovanje je tako še poudarilo kmalu le še zgodovinske meje, so zapisali organizatorji.

Nastopajoči so večinoma izvajali slovenske pesmi, ki so jim prisluhnili tudi številni ugledni gostje, med drugim predsednik državnega zbora France Cukjati. Iz grl pevcev so tako med drugim zadonele ljudske pesmi, kot so Moja kosa, Še rožce so žavovale in Luba vigred se rodi, številne umetne pesmi, med drugim Ibržnik, Drava, reka mojih sanj, V Pliberci v Jarmaci in Poljane, dom prelepih sanj, ter celo popevka Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi.

Uvodni govornik Janko Zerzer
Še preden so na avstrijskem Koroškem besedo prepustili glasbi, je z nagovorom pozdravil Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, medtem ko je lani ta čast pripadla mezzosopranistki Bernardi Fink, lanski dobitnici avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost.

Nekdaj enotno ozemlje spet združeno
Na prireditvi Koroška poje se pevci zbirajo od leta 1972, pod zdajšnjim imenom pa je znana od leta 1978. Na letošnjem koncertu so se organizatorji odločili pogledati v preteklost in primerjati spreminjanje meja v 20. stoletju. "Če pogledamo na srednjeveško Karantanijo, ne bomo spoznali poznejše habsburške vojvodine Koroške. Z razpadom monarhije pa so se meje še enkrat premaknile," zgodovino obujajo organizatorji, ki so pojasnili, kako se je nekdaj enotno ozemlje razdelilo med tri države, ki so zdaj na nek način spet združene v Evropski uniji.