Beethoven je svojo Eroico posvetil Napoleonu in slavljenju revolucionarnega duha, ki je v času njenega nastanka preveval Evropo. In ta simfonija je bila izbrana za najimenitnejšo simfonijo vseh časov, glede na anketo BBC Music Magazina, v kateri je sodelovalo 151 dirigentov po vsem svetu. V anketi so jih povprašali po njihovi osebni lestvici 20 najimenitnejših simfonij vseh časov.

Največja uspešnica ni ljubljenka dirigentov
Zanimivo je, da je najbrž najprepoznavnejša Beethovnova peta simfonija za eno mesto zgrešila lestvico desetih najimenitnejših, saj je pristala na zgolj 11. mestu. Vendar po mnenju urednika BBC Music Magazina Oliverja Condyja ni nobeno presenečenje, da se je Eroica zavihtela na najvišje mesto.

"Minilo je več kot 200 let, odkar je Beethoven zložil svojo tretjo simfonijo in glasovanje dokazuje, da se je v teh letih ni prekosilo, kar je izjemno in je dokaz njegove absolutne genialnosti." Izid ankete je Condy pripisal dejstvu, da dirigenti preprosto radi izvajajo to simfonijo, saj se v njej "tako veliko dogaja". Po njegovem mnenju je že sam začetek nadpovprečno udaren.

Umetnikov odpor do samooklicanega cesarja
Beethoven je svojo Eroico zložil leta 1803 in jo je sprva nameraval nasloviti Bonaparte - v poklon Napoleonu in vsemu, za kar se je zavzemal. Beethoven si je premislil, potem ko je slišal, da se je Napoleon sam razglasil za cesarja. Ne le, da je s tem v skladateljevih očeh postal tiran - iz partiture je njegovo ime tako močno zdrgnil, da je na njegovem mestu celo nastala luknja.

Sicer pa so od desetih vrhnjih mest kar osem zavzeli nemški in avstrijski skladatelji, Beethoven pa je s svojo deveto simfonijo (1824) poleg zmagovalnega zavzel tudi drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo Mozartovi 41. simfoniji (1788), četrto in peto mesto pa zavzemata Mahlerjevi deveta (1909) in druga simfonija (1894 oziroma 1903).