Kdo ne pozna slavnih angleških božičnih kolednic, nemških ljudskih pesmi, popularnih skladb, kot je Bel božič, ali svetovne uspešnice Sveta noč? Vse so postale tudi del našega glasbenega vsakdana. Evropski narodi imajo bogato, večstoletno tradicijo cerkvene glasbe in tudi slavne zbore, ki jo izvajajo. Na Slovenskem takšnega sklenjenega razvoja nimamo, vendar sega nastanek cerkvenih ljudskih pesmi že stoletja nazaj, nekatere naj bi izvirale celo iz časa pokristjanjevanja in so se ohranile do danes. Pred stoletji, denimo v baroku in klasicizmu, so glasbo za cerkveno rabo v mestnih in samostanskih cerkvah pisali različni skladatelji, zlasti na podeželju pa se je uveljavil običaj, da so pri bogoslužju godci igrali poskočne melodije. To je prekinil nov kontinuiran razvoj slovenske cerkvene glasbe od 19. stoletja dalje. Takrat so začele nastajati skladbe, ki se še danes uporabljajo pri bogoslužju. Ljubljanski stolni kor je bil središče tega snovanja pod njegovim vodjem in skladateljem Gregorjem Riharjem, ki je to službo nastopil leta 1826. Zložil je vrsto skladb, ki predstavljajo začetek razvoja slovenske cerkvene pesmi (uporabljal in izdal je sicer tudi skladbe starejših skladateljev) in so še danes železen repertoar cerkvenega petja, številne izmed njih pa so celo ponarodele. V tej glasbeni smeri sta nadaljevala med drugim tudi Andrej Vavken in Leopold Cvek.
Skladatelj Anton Foerster, po rodu Čeh, je s svojim delovanjem dvignil slovensko glasbeno kulturo na visoko raven, kot vodja ljubljanskega stolnega kora je nastopil leta 1868 in bil osrednja glasbena osebnost cecilijanskega gibanja. To je uveljavilo stroge nazore v cerkveni glasbi, temu pa so nasprotovali skladatelji romantične smeri, med njimi Hugolin Sattner. Modernizem je v cerkveno glasbo prinesel skladatelj Stanko Premrl, ki je osrednja osebnost slovenske cerkvene glasbe 20. stoletja, tako po kakovosti kot po širini delovanja, saj je vodil vse osrednje glasbene funkcije v škofiji, od leta 1939 je bil tudi regens chori ljubljanske stolnice. Med nadaljevalci njegove smeri omenimo Martina Železnika in Antona Jobsta, v drugi polovici 20. stoletja pa izstopata skladatelja Matija Tomc in Lojze Mav; prvi zaradi glasbene vsestranskosti in tehtnosti del, drugi zaradi izrazite invencije in melodike, ki se je zborom najbolj priljubila. Dela vseh naštetih skladateljev odmevajo z naših korov tudi za božične praznike in sestavljajo bogat mozaik slovenske cerkvene glasbe.

Posnetki božičnih pesmi v šestdesetih letih kot revolucionarno dejanje
Cerkvene glasbe nekdaj niso smeli javno predvajati in so jo ljudje lahko slišali le v cerkvah. Zato sta za njeno prepoznavnost izjemno zaslužna dva legendarna pevska ansambla – zbor Consortium musicum in Slovenski oktet, ki sta slovensko cerkveno pesem pionirsko posnela in izdala na gramofonskih ploščah. To je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj revolucionarno dejanje! Prodajo teh plošč so namreč oblasti nadzorovale, ljubljanski trgovci pa si jih niso upali prodajati, še manj razstavljati v izložbah. Oba ansambla sta bila takrat že uveljavljena v domačem in širšem prostoru, zlasti Slovenski oktet, ki je bil ustanovljen leta 1951 in je še danes naš najbolj prepoznaven pevski ansambel, zlasti v tujini. Oktet je izvajal glasbeni program od renesanse do sodobnosti, najbolj znan pa je seveda po domačih melodijah – slovenski umetni in ljudski pesmi. Del njihovih sporedov so bile tudi božične pesmi v priredbah Matije Tomca, ki so jih posneli pod vodstvom umetniškega vodje Valensa Voduška ter izdali leta 1966 na gramofonski plošči pri Mladinski knjigi. Skoraj sočasno so izdali še gramofonsko ploščo Božič s Slovenskim oktetom z domačimi in tujimi prazničnimi pesmimi. Pozneje so božične pesmi posneli še enkrat pod vodstvom Antona Nanuta in ob spremljavi organista Huberta Berganta, posnetek so izdali na kaseti in zgoščenki, ki je še danes na voljo pri ZKP-ju RTV Slovenija.

Zbor Consortium musicum je leta 1968 ustanovil dr. Mirko Cuderman z željo po izvajanju vokalnoinstrumentalnih del svetovne glasbene zakladnice po vzoru dunajskih glasbenih združenj. Zbor je izvedel tako najpomembnejša kot tudi manj znana glasbena dela tujih in domačih skladateljev ter je pomembno sooblikoval koncertno življenje v Ljubljani in na gostovanjih v tujini. Poleg koncertne dejavnosti pa je zbor najbolj poznan prav po zbirki slovenske cerkvene glasbe, ki jo je zasnoval Mirko Cuderman in jo posnel najprej z zborom Consortium musicum in nato v razširjeni obliki ponovno s Slovenskim komornim zborom. Med Slovenci v domovini, zamejstvu in izseljenstvu bi težko našli družino, pevca ali organista, ki ne bi poznal vsaj katere izmed številnih adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih in drugih cerkvenih pesmi v Cudermanovi izvedbi. Consortium musicum je med letoma 1968 in 1982 posnel in izdal 16 gramofonskih plošč in 6 kaset, nekatere so izšle celo v nakladi 50.000 izvodov, kar je izjemen dosežek, njihova prva plošča pa so bile Stare božične pesmi.

Osveženi glasbeni spomini
Zaradi nove tehnologije velik del nekdanjih posnetkov ni bil več dosegljiv poslušalcem, zato so se odločili za novo izdajo: Slovenski oktet je izdal zgoščenko Božič s Slovenskim oktetom z novimi interpretacijami slovenskih božičnih pesmi v priredbah Matije Tomca, Janeza Močnika in umetniškega vodje Jožeta Vidica. Consortium musicum pa je na zgoščenki izdal dva znamenita posnetka – Božična zgodba in Slovenski božič, ki so ju z zborovodjo Mirkom Cudermanom posneli leta 1971 in 1973. V trnovski cerkvi v Ljubljani ju je posnel tonski mojster in izumitelj Rudi Omota, sodelovali so številni solisti, med njimi tudi nadškof Alojz Uran, ki je bil vrsto let član zbora, ter priznani organisti na Jenkovih orglah. V množici različnih prazničnih posnetkov Božična zgodba in Slovenski božič izstopata: pri prvem gre za umetniško oblikovan program, ki nas z interpretirano besedo, pesmijo, instrumentalnimi in orgelskimi medigrami ter zvonjenjem popelje iz adventnega pričakovanja v božično praznovanje; Slovenski božič pa je kantata za soliste, zbor in orgle iz leta 1938, ki jo je po narodnih napevih uglasbil skladatelj Matija Tomc, besedila pa je zbral etnolog Niko Kuret.

Cudermanov posnetek je pred desetletji potrdil sam Tomc, to božično delo pa je danes pogosto na sporedu naših zborov in ga izvajajo tudi v scenski postavitvi (lani sta ga denimo na božičnih koncertih izvedla tudi Mešani pevski zbor Glasbena matica Ljubljana in Komorni zbor RTV Slovenija). Posnetka Božične zgodbe in Slovenskega božiča sta bila najprej izdana na gramofonskih ploščah in nato na kasetah, zdaj pa sta bila združena izdana na zgoščenki kot pomemben glasbeni in snemalni dokument. Zgoščenka Slovenskega okteta pa bo z novimi interpretacijami vsem znanih pesmi obudila spomine na nekdanje zasedbe okteta in božična praznovanja Slovencev doma in po svetu.

Andrej Doblehar