Z večernim dogajanjem v Kinu Šiška se začenja peti festival Ment, ki bo za tri dni zasedel devet prizorišč po Ljubljani in na katerem bo mogoče slišati 75 domačih in tujih glasbenih izvajalcev, napovedano pa je tudi pestro konferenčno dogajanje.

Poleg "nadzorovane" rasti na vsakoletni ravni o uspešnosti Menta pričata torej tudi v uvodu omenjeni nagradi za najboljši klubski festival in najboljši manjši festival. In takega želijo organizatorji tudi ohraniti, saj ga med drugim odlikujejo prav njegova "majhnost, zgoščenost dogajanja, kar omogoča tudi druženje gostujočih imen in občinstva".

Ob začetku dogajanja smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem Andražem Kajzerjem in menedžerjem projekta Matjažem Mančkom.

Vabljeni k branju intervjuja!

Letošnji Ment je peti po vrsti. Če se na tej točki ozrete nazaj, kaj se je spremenilo skozi ta leta in kaj so prinesle izkušnje preteklih izvedb?
Andraž Kajzer: Skozi leta smo se zagotovo veliko naučili. Tako nam je na primer danes jasneje, kateri so naši fokusi, kako zadeve zastaviti, zagotovo pa smo tudi samozavestnejši glede tega, kako se lotiti organizacije. Vsako leto si privoščimo tudi kak eksperiment, v smislu preverjanja novih prizorišč ali načinov podajanja vsebin. Letos smo se na primer tako lotili konference. Festival pa je z leti vse večji, kar pomeni tudi večjo ekipo in lahko bi dejali, da z vsako izvedbo vse bolj vemo, kako moramo delovati, da smo čim učinkovitejši in uspešni.

Tako smo se recimo organiziranja prvega Menta lotili z znanjem, ki smo ga pridobili na drugih dogodkih. Želja je bila predstaviti domačo sceno in povabiti k nam sveže tuje nastopajoče ter tujim delegatom predstaviti našo domačo glasbeno sceno. Z leti smo seveda vse bolj ugotavljali, kateri mehanizmi so se izkazali za prave, kateri ljudje so relevantni za nas, s katerimi organizacijami oziroma festivali se je smiselno povezovati. Ob tem pa nam je vse jasneje, kaj potrebuje tukajšnja scena in kaj si mi želimo izvedeti od drugih, tako da gre za neprenehen učni proces.

Matjaž Manček: K sreči smo že prvo leto zastavili strukturo, ki jo zdaj predvsem le še nadgrajujemo in optimiziramo. Torej ne vnašamo kakih bistvenih konceptualnih sprememb, govora je najbrž zgolj o dodajanju. K sreči nam je uspelo že prvo leto festival zastaviti tako, da lahko že od samega začetka vlečemo jasno kontinuiteto.

Že nekaj časa je očitna precejšnja festivalizacija raznolikega dogajanja, tudi kulturnega. Od kod se je porodila ideja za ustanovitev tovrstnega predstavitvenega festivala, kot je Ment?
MM: Šlo je za sklop več elementov. Dve leti pred prvim Mentom je potekal Slovenski teden glasbe, kjer je kot partner sodeloval tudi Kino Šiška. Vendar se ta žal ni obdržal, med drugim najbrž tudi zaradi umanjkanja zadostne zaslombe. Se je pa prek tega med drugim pokazala tudi potreba in potencialni dobri učinki, ki bi jih tovrstni dogodek lahko imel za sceno - tako slovensko kot tudi širšo. Delno smo se iz te izkušnje naučili tudi, kaj takrat ni bilo optimalno zastavljeno in lahko tako že prvo izvedbo Menta zgradili na trdnejši podlagi. Neizbežni sta dobro zastavljeni finančna in kadrovska struktura.

Sicer je bilo tudi že pred Mentom prisotno podpiranje tega, da se akterje s slovenske glasbene scene predstavljala na turnejah in festivalih v tujini in obratno. Nato pa smo torej odločili, da s sredstvi, ki so bila bolj ali manj na voljo v sklopu rednega programskega proračuna Kina Šiška, vzpostaviti Ment. Skozi čas se je projekt vse bolj osamosvajal, kar pomeni, da smo morali poskrbeti, da ima čim bolj utrjeno samostojno logistično in finančno zaslombo. Ob tem je razveseljujoče dejstvo, da se je festival zelo hitro uveljavil tudi na mednarodni ravni, je prepoznaven in tako se lahko veliko povezujemo s tujimi projekti.

Kateri letošnji govorci so še prav posebej zanimivi?
MM: Odločili smo se poudariti tri osrednje govorce, ne v smislu, da bi šlo za neka zvezdniška imena, temveč zaradi njihovih področij delovanja. Gostimo namreč Claire O’Neill, eno izmed pobudnikov in tako rekoč glavno ime nagrade ustanove A Greener Festival, ki podeljuje nagrade glasbenim festivalom za njihovo ekološko ozaveščenost. Nadalje še v Evropi delujoča Rusinja Nataša Padabed, ena osrednjih oseb, ki skrbi za pretok glasbenih vsebin iz Rusije, Belorusije in Ukrajine na svetovno glasbeno sceno ter hkrati v Moskvi in Sankt Peterburgu kurira glasbene festivale z veliko težo. Naj omenim, da je prav ona pripeljala tja slovensko zasedbo Širom.

AK: Tretji govorec, ki ga želimo posebej poudariti, je Bob van Heur, ki je že več kot 15 let dejaven kot koncertni agent. Pod njegovo okrilje spadajo na primer Iceage, ki bodo nastopili na odprtju letošnjega Menta. Med drugim zastopa še Ariela Pinka in zasedbo Suuns ter je soustanovitelj in umetniški vodja festivala Le Guess Who? v Utrechtu na Nizozemskem. Gre za vpliven in močan festival z zelo raznovrstnim programom. Lahko rečem, da je to tip dogodka, ki s svojim izborom precej vpliva na dogajanje na glasbeni sceni oziroma postavlja določene smernice.

Tudi Ment ima zelo raznovrstno glasbeno ponudbo. Do katere mere festival s svojim repertoarjem izoblikuje ali vpliva na okus oziroma izbor lokalnega občinstva? Najbrž zaradi festivalske oblike ljudje spoznajo in v živo slišijo glasbene izvajalce, ki jim prej niso bili znani …
MM: Kar smo zaznali in kar nas res veseli, je dejstvo, da so nekateri izmed izvajalcev, ki so v preteklih letih nastopili na Mentu, nato še kdaj nastopili v Sloveniji. Tako jih je bilo denimo mogoče potem še kdaj slišati vse od Škofje Loke, Kranja, Murske Sobote, Kopra in tako naprej, pa tudi na katerem od festivalov na Hrvaškem ali v Srbiji. To je zagotovo velika dodana vrednost tovrstnega dogajanja.

Sorodna novica Zmenek na slepo: Vsi izvajalci festivala Ment - vsak na svojem plakatu

Koliko imate vpogleda v to, ali se skozi leta spreminja struktura vašega občinstva?
AK: Največ tovrstnih informacij lahko dobimo z družbenih omrežij. Ta statistika pravi, da je največji del občinstva oziroma več kot 50 odstotkov star od 25 do 34 let, druga največja skupina pa je v starosti od 18 do 24 let. Spolna struktura obiskovalcev je zelo uravnotežena. Iz tujine pride vsakič seveda veliko delegatov na konferenco, zaznavamo pa tudi precejšen porast občinstva, ki pride iz tujine.

Ment je sicer v osnovi predvsem glasbeni festival, vendar prinaša še veliko več. Ali dandanes sama glasba ne zadostuje več?
MM: Ne bi dejal, da sama glasba ne zadostuje, temveč je zagotovo bistveno bolj zanimivo in pestro, če so zraven še njeni tako rekoč naravni zavezniki. Ko govorimo o popularni glasbi v najširšem smislu, je ta bila od nekdaj močno povezana z oblikovanjem, če ne drugače, že prek naslovnic plošč, plakatov … Pomemben del ekipe Menta je tako tudi oblikovalska ekipa Multipraktik, ki skrbi za vizualno podobo festivala.

Že tretje leto zapored pa denimo skupaj z DobroVago organiziramo appointMent, prodajno razstavo umetniških glasbenih plakatov. Gre predvsem za to, da je festival tudi neki presek zanimanja občinstva in širšega kreativnega dogajanja.

AK: Zagotovo Ment ni zgolj glasbeni festival, saj bi v tem primeru pač program sestavili iz zadosti poznanih glasbenih izvajalcev, da bi lahko dobro preračunali, koliko kart lahko prodamo in katere sponzorje naj najdemo. Za nas je največji izziv predstaviti glasbena imena, ki niso tako zelo znana, pa naj bodo iz tujine ali pa domači izvajalci manjšega formata, ki niso znani širšemu občinstvu. In potem je res razveseljujoče videti, da lahko pozneje tovrstni izvajalci napolnijo določeno prizorišče. Organizatorji dogodkov iz izkušenj vemo, kako se žal lahko zgodi, da organiziraš posamičen koncert in je ta pač preprosto slabo obiskan.

Organizacijo festivala delno omogočajo tudi sredstva iz EU-ja. Naj zelo poenostavljeno povprašam: kaj posledično EU pričakuje od vas?
AK: Prisotnega je precej poročanja, usklajevanja in upravičevanja sredstev. Pomembno je tudi, da se v okviru dogodka poudarja, da gre za projekt EU-ja. Sredstva ti namenijo na podlagi idej, ki si jih prijavil, zato jih zanima na primer, koliko izvajalcev bo nastopilo, koliko govorcev iz EU-ja bo na konferenci, nadalje tudi katerim temam se bo posvečalo na konferenci, kar bo tokrat v našem primeru vprašanje digitalizacije …

MM: Po eni strani nam vključenost v mrežo INES, torej Innovative Network of European Showcases, omogoča izvedbo festivala s finančnega vidika. Po drugi pa nas stimulira, da še intenziviramo kroženje ne le ustvarjalcev znotraj te mreže, temveč tudi glasbenih profesionalcev na splošno oziroma tistih, ki bi to še želeli postati.

Katere teme so zaželene? Oziroma če vprašam nekoliko drugače: obstajajo teme, ki bi jih radi v prihodnosti še poudarili, pa jih EU-projekti ne podpirajo?
AK: Ne bi dejal, da EU tako neposredno vpliva na izbor določenih tem. Gre tudi za to, da smo že tako ali tako z vodilnim partnerjem oziroma nosilcem projekta, torej platformo gigmeet že izluščili, katere teme so zanimive vsem festivalom, ki smo partnerji.

MM: V ospredju je kroženje repertoarja oziroma ustvarjalcev, kar je eden osnovnih namenov sploh obstoja tovrstnih sodelovanj. Nato pa je tukaj še široka paleta aktualnih tem, ki zadevajo distribucijo kreativnih vsebin. Med drugim so v igri na primer digitalizacija vsebin, izobraževanje, razvoj mladega občinstva …

In kakšna je sicer struktura financiranja, če bi podali neko povsem grobo oceno?
MM: Če zelo na grobo ocenim, bi dejal, da približno ena četrtina sredstev pride od prodaje vstopnic. Kar je glede na informacije, ki jih imamo o sorodnih dogodkih, res precejšen uspeh. Podpirata nas tudi Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, poleg že letne programske podpore Kina Šiška. Tukaj je potem še koproducentski partner Slovenski glasbenoinformacijski center, torej Sigic, in seveda še EU.

AK: Seveda imamo tudi nekaj sponzorjev, vendar naj kar odkrito povem, da teh ni tako lahko pridobiti. Ment je dogodek, ki je zelo specifične narave in s komercialnega vidika ni tako zelo močan v številkah - v smislu, da bi bilo nekaj povsem drugačnega, če bi na primer organizirali dogodek z dvema velikima domačima glasbenima zasedbama. Sponzorje v veliki meri res zanimajo gole številke, praviloma jim seveda ne gre za vprašanja dodane vrednosti, kakovosti programa tudi v mednarodnem dometu, ki ga Ment nedvomno ima tudi prek tujih medijev, ki nam jih vsakič uspe privabiti k nam.

Sorodna novica Exit razglašen za najboljši evropski festival, dve nagradi za ljubljanski Ment

MM: Ment je res hitro postal eden močnejših slovenskih kulturnih dogodkov, ki so mednarodno prepoznavni, o čemer poleg objav v medijih po Evropi priča tudi nagrada Best Indoor & Best Small Festival 2017 po izboru European Festival Awards. Seveda pa je še zmeraj veliko prostora za rast festivala.

Kje je za vas zgornja meja rasti dogodka, kot je Ment? Je to število festivalskih dni, število prizorišč, format oziroma prepoznavnost gostujočih imen?
MM: Glede na naše ocene, pa tudi prevladujočih odzivov ljudi, ki poznajo tudi tovrstne dogodke drugod po svetu, bi dejal, da so glavne prednosti Menta prav njegova majhnost, zgoščenost dogajanja, kar omogoča tudi druženje gostujočih imen in občinstva. Vsega tega se zavedamo in ob tem, da nočemo, da bi ostajal nek statičen dogodek, delujemo v smeri njegove rasti v smislu kakovosti, mednarodne relevantnosti in prepoznavnosti. Sicer je vsako leto več sodelujočih in več prizorišč, vendar smo pozorni na to, da je ta rast festivala zares zmerna in premišljena.

Se bo letošnji Ment v katerem vidiku bistveno razlikoval od preteklih izvedb? In ali ste zastavili kakšen poseben fokus na določeni temi ali pojmu, kot je to primer pri nekaterih sorodnih festivalih v tujini?
AK: Pravzaprav nimamo enega samega fokusa, je pa res, da je letos prisotnih nekaj tem, ki se v preteklih letih še niso pojavile v nobeni obliki. Omeniti velja na primer vprašanje duševnega zdravja v glasbeni industriji oziroma duševnega zdravja glasbenih profesionalcev. Nadalje je tukaj še tema prisotnosti žensk v glasbeni industriji, pri čemer se bomo na okrogli mizi osredotočali predvsem na našo regijo. Naj omenim, da je Ment postal tudi partner platforme Keychange, ki spodbuja ženske v glasbeni industriji in glasbene ustvarjalke. Letos smo se potrudili organizirati tudi več delavnic in predavanj, ki so jasneje zastavljena kot neka zaključena celota in recimo, da v nasprotju z okroglimi mizami ne puščajo odprtih vprašanj.

MM: V prvih letih smo se sicer res ukvarjali z vprašanjem, ali naj se osredotočimo na eno samo določeno temo, vendar smo precej hitro sklenili, da bi se tako zgolj omejevali. Seveda bi lahko tako posamično temo obdelali bolj poglobljeno, vendar nam je bolj v interesu, da zajamemo širši spekter relevantnih tem, so pa res skozi leta določeni poudarki ponekod močnejši.

Bi katero ime, ki ga gostite letos, prav posebej poudarili in ga po vašem mnenju obiskovalci nikakor ne bi smeli zamuditi?
AK: Prav vsa tista imena, ki se jim zdijo zanimiva (nasmešek).