Demidenko pogosto nastopa s sanktpeterburško filharmonijo in z Jurijem Temirkanovom, kot solist je nastopal z najvidnejšimi orkestri tako na evropskih odrih kot v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v ZDA. Pot na glasbeni parnas si tlakuje tudi s solističnimi recitali, na komornih koncertnih odrih sodeluje z Dmitrijem Aleksejevim, Leonidom Gorohovom in s Triom Hermitage.

V torek ob 19.30 je Demidenko počastil oder Cankarjevega doma, njegov recital je v celoti zaznamovala glasba Frédérica Chopina, natančneje Poloneza-fantazija v As-duru, op. 61, Rondo v c-molu, op. 1, Rondo v Es-duru, op. 16, Andante spianato in Velika poloneza, op. 22. Sledili bosta še Barkarola v Fis-duru, op. 60 in Sonata št. 3 v h-molu, op. 58.

Iz Chopinovih stvaritev dela čudeže
Demidenko je študiral na moskovskem konservatoriju, njegovo pot na koncertne odre pa sta odprli dve tekmovalni izkušnji. Leta 1976 je bil nagrajen na mednarodnem tekmovanju v Montrealu in dve leti pozneje na tekmovanju Čajkovskega v Moskvi. V Angliji je debitiral leta 1985 s Simfoničnim orkestrom Moskovskega radia. Takrat se je odločil, da bo zapustil tedanjo Sovjetsko zvezo in emigriral v London, kjer živi od leta 1990.

In Chopin? Poznavalci se strinjajo, da Demidenkove interpretacije odstirajo tonsko preprostost in globoko poetičnost melodij na eni strani ter preglednost bleščečih pasaž na drugi. Kritik v reviji The Times je zapisal, da je bila izvedba Chopinovega Drugega klavirskega koncerta "čudežna mešanica živahnih prstov in dodelanih fines", so povzeli na spletni strani Cankarjevega doma.