Kot avtor in izvajalec performansa se predstavlja Tomaž Grom, ki se sprašuje tudi o razcepu zaradi identifikacije s prodajo, o vrednotenju lastne vrednosti in o privoljenju v pogoje, ki omogočajo ustvarjalno "svobodo". Nenehno sprožanje idej, konceptov in estetskih užitkov sprožajo nenazadnje tudi umetnikova negotovost, podrejanje in neprestani boj za preživetje. Umetnik postane v takih okoliščinah tudi umetniški objekt, subjekt in material, torej blago. In prav blago je tisto, ki usmerja našo srečo in hrepenenje. Vsaka nova prodaja pa pripomore, da se negotovost ustvarjanja in obstoja pomakne malo naprej v času.

Kakšno je razmerje med posameznikom in proizvodnjo?
Predstava se torej osredinja na razmerje posameznika do proizvodnje oziroma potrošnje, ko postane ponujanje nevzdržna nuja za potrditev lastne eksistence. Bruto pa skuša omogočiti prostor čiste prisotnosti zvočnega telesa. Tako postane osrednji izrazni element prav spontani zvok, ki se kaže kot neposredni odziv konkretnega ponujanja sebe.

Razsikovanje lastnega zvočnega potenciala
Tomaž Grom, ki se je do zdaj predstavljal v najrazličnejših zasedbah, med katerimi sta tudi Alzheimer trio in Tilt, Detour, različnih glasbenih zvrsti, je gostoval že na številnih festivalih po Evropi in Kanadi. Podpisuje se pod glasbo vrste gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav.
Svoje ustvarjanje posveča predvsem raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa v kombinaciji z elektroniko, ob tem pa krmari med svobodno improviziranimi in vnaprej določenimi strukturami. Njegovo delo zaznamuje nenehno raziskovanje lastnega zvočnega potenciala, pri čemer ga vodi princip spontane zvočnosti.

Pri nastajanju performansa so sodelovali še Špela Trošt, za produkcijo je skrbel Zavod Sploh kot koproducent pa se predstavlja Gledališče Glej.