Zaradi finančnega položaja RTV Slovenija je svet zavoda upravi pred kratkim naložil, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov in med drugim tudi glasbene produkcije.

Brlek je podporo izrazil na današnji novinarski konferenci, na kateri so razgrnili program 7. Zimskega festivala. Po njegovih besedah Festival Ljubljana v celoti podpira vsa prizadevanja, da oba ansambla nadaljujeta svoje delo in poslanstvo. "Zelo lahko je nekaj ukiniti, zelo težko pa na novo postaviti. Vemo, koliko časa potrebuje orkester, da zaživi," je opozoril in morebitno ukinitev obeh zasedb primerjal z ukinitvijo slovenske letalske družbe Adria Airways.

V poznejši pisni podpori je Brlek zapisal, da sta oba sestava dragocena dela slovenske kulturne dediščine in imata neprecenljiv vpliv na umetniško življenje v Sloveniji. "Simfonični orkester RTV Slovenija in Big band RTV Slovenija sta nedvomno ambasadorja slovenske kulture, ki presega meje in nas povezuje s svetovno glasbeno dediščino," je še zapisal umetniški direktor Ljubljana Festivala. Ob tem je izrazil željo, da oba ostaneta prisotna kot pomemben del kulturne dediščine za prihodnje generacije.

Spomnil je tudi, da Festival Ljubljana z obema tesno sodeluje tako v okviru Festivala Ljubljana kot Zimskega festivala, Slovenskih glasbenih dni in mednarodnega klavirskega tekmovanja.

Vsi sestavi si zaslužijo dolgoročno pozitivno rešitev delovanja
Brlekov poziv je na današnji novinarski konferenci podprla tudi dirigentka in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra Živa Ploj Peršuh. Ob tem je spomnila še na Otroški in Mladinski zbor RTV Slovenija. Kot je dejala, si tako orkestra kot zbora, ki jih odlikuje "dolgoletno odlično delovanje" in predstavljajo "velik delež slovenske kulture in krajine", zaslužijo dolgoročno pozitivno rešitev delovanja in možnost nadaljnjega ustvarjanja.

Svet RTV Slovenija se je sredi novembra seznanil s poslovanjem RTV Slovenija v prvih devetih mesecih letos in oceno poslovanja do konca leta. Kot kaže slednja, naj bi zavod leto končal z 10,5 milijona evrov izgube. Zaradi neugodnih finančnih razmer so svetniki potrdili sklep, da uprava pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov, pri čemer se je kot ena od mogočih poti reševanja finančne krize zavoda začela omenjati tudi ukinitev glasbene produkcije RTV Slovenija.

Na to so se kritično odzvali v muzikološki stroki, v kateri so opozorili, da glasbena produkcija s svojimi ansambli že desetletja sodeluje v številnih radijskih in televizijskih oddajah ter bogati zaklad na fonogramih zapisane slovenske glasbe tako različnih zvrsti, kot so džez, zabavna glasba, lahka orkestralna glasba, simfonična, koncertantna in vokalno-instrumentalna glasba, otroška in mladinska vokalna glasba, muzikal, filmska glasba ter scenska glasba za gledališke in radijske igre. Opozorili so, da s tem izpolnjujejo del z zakonom predpisanega poslanstva RTV Slovenija, katerega neločljivi del je tudi spodbujanje svobodnega ustvarjanja, poustvarjanja in posredovanja umetniških del.

"Prenehanje delovanja ansamblov bi bilo nepopravljivo osiromašenje"
"Morebitno prenehanje delovanja ansamblov, ki pač niso tovarna vijakov, ki jo lahko postavimo čez noč na nezorani ledini, ampak organizmi, ki v desetletjih izoblikujejo svoj enkraten umetniški profil in prepoznavnost v evropskem kulturnem prostoru, bi bilo nepopravljivo osiromašenje, v nekem pogledu celo samouničenje pomembnega dela slovenske kulture. Slovenija bi postala ena od redkih evropskih držav brez radijskih ansamblov. Z ukinitvijo ZKP-ja bi bilo ključno okrnjeno tudi založništvo nosilcev zvoka in slike s slovensko glasbo. V svetu, kjer glasba v vedno večji meri živi predvsem v virtualnem svetu zvočnih konzerv, bi slovenski, že zdaj izredno šibak in tenak glasek dokončno utihnil," še beremo v odzivu, ki ga podpisujejo Aleš Nagode za Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete UL, Katarina Šter za Muzikološki inštitut ZRC SAZU in Anuša Plesničar za Slovensko muzikološko društvo.

Kot nadaljujejo, predlagana presoja ne grozi le živi glasbeni ustvarjalnosti. "Z ukinjanjem enot je ogrožen tudi zgodovinski spomin, saj je vprašljiv obstoj notnega arhiva z več kot 20.000 enotami gradiva, predvsem pa Mediateka, ki poskuša rešiti in za prihodnost ohraniti zvočni in vidni spomin na našo – tudi glasbeno – preteklost. Da sploh ne omenjamo ponovnega navala – tokrat očitno dokončne – centralizacije, ki bo z ukinjanjem regionalnih centrov preprečila nastajanje in odmevnost zahtevnejših kulturnih vsebin na Primorskem in na vzhodu države."

"Naravnost neverjetno je, da se to dogaja v našem času, po uspešno dokončanih prizadevanjih za svobodo in avtonomnost slovenske kulturne ustvarjalnosti. Po desetletjih, v katerih so nekateri najprej dajali svoja življenja za svobodo biti Slovenec, po desetletjih, v katerih je generacijam prebivalcev Slovenije z odrekanjem uspelo ustvariti pogoje za avtohtono slovensko kulturo, v kateri imajo nepogrešljivo mesto tudi omenjene organizacijske enote RTV Slovenija. Naš moralni čut se mora zganiti ob tem, da se nam to dogaja v času, ko smo vsi skupaj in vsak posebej svobodnejši in bogatejši kot kdaj koli prej, a so očitno nekateri med nami pripravljeni prodati vse, kar je lepega in resničnega, za kakšen dolar več," so še zapisali.

Poziv svetu, da se vzdržijo ukrepov, ki bi nepopravljivo osiromašili že tako skromno slovensko glasbeno kulturo
In še: "Osupljiva, celo grozljiva je lahkotnost, s katero je Svet RTV sprožil izračunavanje finančno "pozitivnih" učinkov ukinitve zgoraj naštetih enot, ne da bi se zavedal nepopravljive škode – te ni mogoče izmeriti v milijonih –, ki bi nastala ob ukinitvi predlaganih organizacijskih enot. Ob navajanju trenutnega slabega finančnega stanja je bilo med drugim mogoče slišati, da se bodo podobne negativne številke ponovile tudi naslednje leto in bodo še večje, če bo hiša prenašala tudi olimpijske igre. Preseneča, da ni Svet RTV ugledal možnosti za finančno sanacijo v "rezanju" športnih vsebin in stroškov. Slednja misel je seveda zgolj retorična, osvetli pa naj ves nesmisel predlaganih ukrepov." Odziv sklenejo s pozivom članom Sveta RTV Slovenija, da se ob nujnem reševanju finančnega primanjkljaja medijske hiše, ki jim je bila zaupana v upravljanje, vzdržijo ukrepov, ki bi okrnili delovanje omenjenih organizacijskih enot in nepopravljivo osiromašili že tako skromno slovensko glasbeno kulturo, vladi in zlasti ministrici za kulturo Asti Vrečko pa k dejavnejšemu in predvsem dolgoročnejšemu reševanju organizacijskih in finančnih vprašanj, povezanih s kulturno tako pomembnim delovanjem osrednje nacionalne medijske hiše.