Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga pod taktirko Valerija Gergijeva je nastopil dvakrat, v torek z litovskim solistom Julianom Rachlinom na violini, v sredo pa s pianistom Denisom Macujevim.
Prvi večer so Rusi v Cankarjevem domu izvajali dela Rodiona Ščedrina (Odlomki iz baleta Konjiček grbavček - mojstrska prepesnitev ljudskih pravljičnih motivov o bedačku Ivančku, Čarobnem konjičku, ognjenem ptiču in sivem volku), Dmitrija Šostakoviča (Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 99: to delo odraža tragiko svojega časa, saj se konča z duhovito travestijo predpisanih optimistično naravnanih koračnic, ki jih je v stalinističnem obdobju v velikih količinah naročal agitprop) ter Sergeja Rahmaninova (Simfonični plesi, op. 45 - - zadnje dokončano delo Rahmaninova, ki ga zastira slutnja skorajšnje smrti).

V sredo se je orkester spet predstavil z deli Sergeja Rahmaninova (Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu, op. 30, ki velja za eno izvajalsko najnapornejših skladb v klavirski literaturi) ter Petra Iljiča Čajkovskega (Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, Patetična - Čajkovski jo je deset dni pred svojo nepojasnjeno tragično smrtjo leta 1893 prvič izvedel prav z Ruskim carskim orkestrom ).

Režimi padajo, orkester ostaja
V Marijinskem gledališču, ki se je v sklopu Festivala Ljubljana predstavilo, so nastale številne ruske operne in baletne mojstrovine. V njem so dirigirali Hector Berlioz, Peter Iljič Čajkovski, Richard Wagner, Sergej Rahmaninov in mnogi veliki dirigenti iz obdobja pred prvo svetovno vojno. V sovjetskem obdobju se je ansambel preimenoval v Orkester Gledališča Kirov in je deloval pod vodstvom dirigentov Jevgenija Mravinskega in Jurija Temirkanova. Leta 1988 je njegovo vodstvo prevzel Valerij Gergijev. Tega leta je orkester nastopil v Pekingu. Leta 2005 pa so v pomoč žrtvam tragedije v Beslanu izvajali vrsto koncertov v New Yorku, Parizu, Tokiu, Rimu in Moskvi. Istega leta je orkester izvedel turnejo po ZDA. Tam je znova gostoval tudi lani.