Prepričan je, da ima vsak izvajalec pravico do svoje interpretacije in meni, da dober pevec ne sme biti kopirni stroj. A bolj kot mednarodni odnosi, ki jih je študiral, in politični svet, v katerem je deloval po diplomi, ga je že od nekdaj zanimala glasba, zato je pogumno sledil notranjemu klicu in se posvetil zgolj njej ter pred petimi leti nehal delati na ministrstvu za zunanje zadeve.

Ves čas se šola, kilometrino pa je med drugim nabiral tudi kot sinhronizator risank, spremljevalni pevec, nekaj mesecev pa je prepeval tudi gostom na križarjenjih. Na četrtkovem koncertu z naslovom Tribute to Sinatra bo z Big Bandom Grosuplje predstavil celoten repertoar projekta, posvečenega glasbi Franka Sinatre.

Da začneva na začetku: študirali ste mednarodne odnose, zdaj pa se preživljate z glasbo. Pogumna odločitev, ni kaj, verjetno pa je bila za vas nekako odrešujoča, če je glasba tista, ki vas je "poklicala"?

Zdaj mineva od te odločitve (ko sem zapustil službo na zunanjem ministrstvu) že pet let. Zanimivo, da se mi takrat moja odločitev sploh ni zdela pogumna, zdela se mi je edina naravna pot, pa čeprav so mi številni govorili prav to, kako pogumen sem. Tudi gospodarska situacija je bila takrat popolnoma drugačna, službe ni bilo tako težko najti v primeru, da je nisi imel. Razmišljal sem na način: če zdaj ni pravi čas, kdaj pa potem bo? Da bi pri štiridesetih sentimentalno razlagal kolegom ob vrčku piva, kaj vse bi lahko postal, če ...? Nisem hotel biti še eden izmed tistih. Želim pa poudariti, da to ni bila neka junaška odločitev, saj menim, da bi vsi morali stremeti k ukvarjanju s stvarjo, za katero so nadarjeni in jim nudi navdušenje in osebno zadoščenje. Pri glasbi oz. petju pa je tako, kot je nekoč dejal odličen bluzovski pevec Joe Williams: "Pevca ne definira to, da želi peti, ampak da enostavno mora peti." Tudi pri meni je tako.

Kako uspeti kot pevec, če nisi šolan pevec (tu mislim na dejstvo, da si študiral mednarodne odnose), oz. kako ste poskrbeli oz. skrbite za svoje tehnično znanje?

Odvisno. V popglasbi je veliko odličnih naturščikov, ki te lahko osupnejo s talentom. Kljub temu sem mnenja, da je pri petju izpopolnjevanje izjemno pomembno. Ni namreč lahko večer za večerom stati na odru in kar na slepo računati, da ti bo glas služil. Tehnika je pomembna predvsem v okoliščinah, ko pogoji niso optimalni - morda si prehlajen, utrujen, ozvočenje na odru ne deluje dobro. Vse to so pogoji, s katerimi se pevci zelo pogosto spoprijemamo. Takrat se je treba zanesti na neko gotovost, pri kateri zelo pomembno vlogo igra tudi tehnika oz. to, da poznaš svoj instrument, kar glas nedvomno je - in še zelo občutljiv povrhu. Občinstva načeloma ne zanima, ali imaš za seboj težek dan ali pa si ravno prebolel močno virozo, in prav je tako. Jaz sem imel to srečo, da sem bil leta 2007 sprejet na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani k Nadi Žgur. Od takrat se stalno tehnično izobražujem na različne načine. Tudi internet ponuja veliko, vendar je treba informacije pazljivo izbirati in filtrirati, saj te lahko v nasprotnem primeru pripeljejo tudi v past.

Kaj vse ste počeli v svoji glasbeni karieri, da ste si pridobili kilometrino, ki je verjetno najboljša popotnica za uspeh?

Edina kilometrina, ki šteje, so nastopi. Kot pevec sem delal tudi na ogromnih potniških ladjah za nemško družbo AIDA cruises, kjer sem nastopal praktično vsak večer, več mesecev zapored. To je odlična 'obrtniška' izkušnja, je pa tudi naporna, saj menim, da je glasba umetnost in se je ne da delati vsak večer z enakim nabojem.

Ste tudi član Odbeatlov, pojavljate se tudi kot spremljevalni pevec, vaš glas pa lahko slišimo tudi v risankah? Kje ste "vi" najbolj "vi"? Je to komplementarno delovanje, ki tvori celoto?

Kot spremljevalni pevec že nekaj let ne nastopam, risank pa sem nekaj let nazaj za RTV Slovenija opremil kar nekaj. V prihajajočem obdobju se bom intenzivno posvetil avtorskemu projektu, ki počasi nastaja. Ta bo zagotovo najbolj 'moj', želim pa mu dati čas, da dozori. Sicer pa menim, da je odlika pevca, da zna različne skladbe iz različnih žanrov predstaviti na prepričljiv in iskren način. Frank Sinatra ni bil avtor pesmi, ki jih je prepeval, pa je kljub temu na zabavni glasbi pustil neizbrisen pečat.

Kateri projekti oz. nastopi do zdaj so vam bili najljubši? Imate kakšnega izvajalca izjemno radi?

Zelo rad igram z džezovskim kvartetom, torej z manjšo zasedbo, letos sem veliko nastopal s kitaristom Klemnom Smolejem in odličnimi glasbeniki v Hotelu Union ter drugje. Posebno poglavje pa ima zagotovo nastopanje z big bandi, ki imajo v mojem življenju posebno mesto, saj sem prek poslušanja tovrstne glasbe začutil željo po resnejšem prepevanju in nastopanju. Ko sem prvič pel z big bandom, to je bilo leta 2008, so se mi sicer vidno tresle hlače - takrat sem prvič spoznal, da je bilo prepevati v avtomobilu s Sinatro na posnetku dosti bolj enostavno kot stati na odru z vsemi kričečimi trobentami in saksofoni za seboj. Zadnje čase me med džezovskimi pevci navdušuje odlični Gregory Porter, zelo rad imam Stevieja Wonderja, Briana McKnighta, seznam je res dolg. Posebno mesto pa imajo stari mojstri, kot so npr. Sinatra, Billie Holiday in Tony Bennett, ki sem ga imel čast nekajkrat poslušati v živo in ga tudi osebno spoznati.

Od kod ljubezen do Sinatrove glasbe? Le ni tako očitna izbira, vsaj za večino mladih ne.

Morda veliko mladih ob Sinatri dobi asociacijo, da je to "stara" glasba, ki ni tako 'kul', ker je pač njihovi vrstniki ne poslušajo in jo komercialni radi ne vrtijo. Tudi prav. Ampak ko slišiš Sinatro samozavestno zapeti Fly me to the moon, še vedno zveni sveže. In vedno bo. Zakaj? Ker je to odlična glasba, izvrsten aranžma in izjemen pevec. To vedno deluje, 'instant' izvajalci in producenti, ki se znajo le obračati po vetru in občinstvo pitajo z vedno novimi trendovskimi glasbenimi in marketinškimi prijemi, pa bodo hitro šli v pozabo. Zakaj sem tako vzljubil ta slog glasbe in Sinatro, pa ne vem - mislim, da imam ta slog zapisan v svojem DNK.

Po kakšnem ključu ste izbrali pesmi, ki jih boste predstavili v četrtek?

Ko me je dirigent in umetniški vodja Big Banda Grosuplje Klemen Kotar poklical z idejo, da bi naredili projekt Sinatrove glasbe, sem želel, da se tega lotimo natančno in celovito. Nič nenavadnega ne bi bilo, da bi kar nekaj vrgli skupaj na način "mešano na žaru", vključili nekaj Sinatrovih hitov in to poimenovali projekt Sinatra. Koncert, ki smo ga postavili na oder zdaj in ga bomo odigrali tudi v četrtek, pa vključuje številne izvirne aranžmaje, ki jih je posnel Sinatra skupaj z legendarnim big bandom Counta Basieja, nekaj največjih hitov in tudi kar nekaj raritet, ki jih big bandi v tem prostoru nikoli ne izvajajo. V tem pogledu smo po mojem mnenju več kot upravičili naslov projekta. Za četrtek še finaliziramo repertoar, saj se vedno trudimo dodati kakšen nov aranžma in nikoli ne zaigramo koncerta s popolnoma enakim repertoarjem.

Ali pri pripravi na koncert velikokrat poslušate Sinatrove izvedbe pesmi ali menite, da ima vsak izvajalec pravico do svoje interpretacije?

Ne samo, da ima pravico, ampak menim, da dober pevec ne sme biti kopirni stroj. Mene izvajalci, ki si na odrih nadenejo lasulje in do zadnje podrobnosti posnemajo vokalno izvedbo originala, nikdar niso prepričali, zato tudi sam tega pristopa ne uporabljam. Jaz nisem Frank Sinatra in precej smešno ter celo tragično bi se mi zdelo, da bi se pretvarjal, da sem on. Ob tem se spomnim na citat Duka Ellingtona, ki je dejal, da je vedno bolje biti "No.1 Yourself than no. 2 somebody else". Seveda sem v vokalnem smislu nekaj pobral tudi od Sinatre in številnih drugih, vendar je to zapakirano v moj izraz, tako je tudi na nastopih s Sinatrovim repertoarjem - aranžmaji so Sinatrovi, vokal pa je moj.