"Freda je ena izmed zadnjih, ki so bili del "notranjega kroga" skupine The Beatles," je v nedavnem intervjuju povedal Ryan White, avtor dokumentarca Good Ol’ Freda. "Edina je, ki še nikoli ni dala izjave za javnost - pa je bila stara le 17 let, ko je začela delati za skupino."

Film dokumentira predvsem začetke in prvi izbruh popularnosti članov skupine (čeprav jih je Freda Kelly spremljala celo njihovo kariero). Med številnimi anekdotami, ki se jih spomni pred Whitovo kamero, je na primer zgodbica o tem, kako jim je Brian Epstein uspel dobiti mesto predskupine pred koncertom Little Richarda. "Pripoveduje o tem, kako se je nagnila iz svoje lože in gledala Paula pod žarometom; ob misli, da jim je končno uspelo, je bila v solzah. Pa takrat še vedno nihče ni vedel, kdo so!" komentira White.

Razpečevalka avtentičnih relikvij
Med Fredinimi dnevnimi zadolžitvami je bil denimo redni sprehod z njimi do brivca, kjer je pobirala pramene njihovih las in jih pošiljala oboževalkam z vsega sveta. "Dekleta so ji pošiljala žvečilne gumije, ki jih je Freda nato razdelila fantom, jim pustila, da so jih malo žvečili, jih pospravila v ovojnico in poslala nazaj na Japonsko. Ne predstavljam si, da se kaj takega danes dogaja v štabu Justina Bieberja ali skupine One Direction."

Nohtov ni pošiljala
Freda je menda zelo vestno skrbela za to, da so bili spominki resnično avtentični: v različne pošiljke je pretihotapila nitke iz Paulove srajce ter se prepričala, da je Starr res spal na vzglavniku, od katerega prevleko je nato poslala oboževalki (črto je menda potegnila pri pošiljanju odstriženih nohtov). Nekoč je menda odpustila celo skupinico pomočnikov, ki so poskušali oboževalcem pošiljati lažne kodre las. Leta 1974 se je odpovedala skoraj vsem svojim osebnim spominkom - ki bi bili danes najbrž vredni milijone - in jih razdala obupanim dekletom z vseh koncev.

Vzkipljivi John
Čeprav je Ringo pogosto znal izgubiti potrpljenje, pa je bil John daleč najbolj razdražljiv član četverice, se spominja Freda. Ko jo je v nekem napadu jeze odpustil, ga je prisilila, da jo je na kolenih prosil, naj se vrne, preden je svojo službo sprejela nazaj. "Freda je imela Johna rada in ga pogreša," pravi White. "Nikoli se ni pretvarjal. Kadar je bil jezen, si vedel, da je zares jezen. In ko je bil dobre volje, je bil res dobre volje."

Freda - v nasprotju s številnimi oboževalci - za razpad skupine leta 1972 nikoli ni krivila Yoko Ono. Pravzaprav je bila presenečena, da so skupaj zdržali tako dolgo: v šestdesetih so začeli kot fantje, deset let pozneje pa so bili odrasli moški z družinami in različnimi interesi, tako glasbeno kot v drugih pogledih, ki so jih vlekli v različne smeri.

Ostaja v senci
Freda je še živeče člane benda v zadnjih desetletjih videla "enkrat ali dvakrat", še vedno pa dela kot tajnica. "Skromna je," o svoji portretiranki pravi režiser. "Ni tiste vrste, da bi stopila v stik in prosila za vstopnice za koncert." S svojimi zgodbicami tudi ne zabava bližnjih: po premieri je njena lastna hčerka izjavila, da je 95 odstotkov maminih anekdot iz filma slišala prvič.

McCartneyjev pečat odobravanja
White je svoj film dokončal s pomočjo Kickstarterja (600 podpornikov je zanj zbralo 60 tisoč dolarjev), projektu pa je dal svoj blagoslov celo Paul McCartney, kar se ne zgodi ravno pogosto. V filmu tako lahko slišimo glasbo skupine The Beatles in vidimo nekaj fotografij, ki niso bile še nikoli javno razstavljene.