Mirno lahko rečem, da je bil petkov večer eden od vrhuncev 48. jazz festivala Ljubljana, saj smo bili priča pravi džezovski poslastici.

Tokrat so zvezde večera nastopile že kot prve. Fool Cool Jazz Orchestra so oder zasedli nekaj po pol deveti uri zvečer. Že po prvi točki njihovega sporeda je bilo jasno, da se nam obeta dobršna doza novodžezovske bigbandovske glasbe. Kompleksni aranžmaji, ki jih je napisal Izidor Leitinger, so zveneli sveže in definitivno energično. Na trenutke bi dele skladb lahko označili kar s skovanko latino-balkano. Tudi Leitingerjev koncept celotnega koncerta je bil dobro premišljen, saj je kljub številčni zasedbi vsak član orkestra dobil svojih pet minut slave.

Stefanovski in Zanchini navdušila
Polne Križanke so po dveh skladbah le dočakale napoved dveh Leitingerjevih gostov, harmonikarja Simoneja Zanchinija in makedonskega virtuoza na kitari, Vlatka Stefanovskega. Prav njemu je Leitinger posvetil kompozicijo z imenom Suita Quasi Balkanika. Stefanovski pa se mu je oddolžil z nadzemeljskim solom in še enkrat več dokazal, zakaj velja za enega najboljših kitaristov na Balkanu. Obenem pa ne smemo pozabiti na Italijana Zanchinija, ki je z inventivnim igranjem harmonike še enkrat več razbijal stereotipe o igranju klavirske harmonike. Svoje bogato znanje pa sta oba gosta pokazala v nekajminutnem skupnem solu, ki je dvignil na noge zbrano občinstvo.

Kot naslednja je nastopila ameriška pianistka Geri Allen s triom. Njena posebna gosta pa sta bila izjemna džezovska vokalistka Carmen Lundy ter plesalec stepa Maurice Chestnut. Zbrana druščina na odru nas je popeljala na potovanje od straight džeza, prek smooth džeza, pa vse do vokalnega džeza. Ob tem velja izpostaviti neverjetne vokalne in interpretativne sposobnosti Lundyjeve. Prav gotovo pa je posebno atrakcijo predstavljala tudi ritmična okrepitev, Chestnut, ki je celoto dopolnil s plesom stepa.

80-letnik še vedno v formi
Zadnji v sklopu petkovega večera pa je nastopil legendarni saksofonist Lee Konitz s svojim nonetom. Konitz, ki šteje že osemdeset let, je pred sicer malo manj številčno publiko, dokazal, da je kljub častitljivi starosti še vedno v formi. S svojo zasedbo so predstavili cool džezovske kompozicije, ki so temeljili na simbiozi in liričnosti pihalne sekcije. S številnimi be-bopovskimi prebliski in domiselno izpeljanimi prehodi med skladbami in deli skladb so petkov večer dostojno pripeljali do konca. In to kljub temu, da so jih med koncertom zmotili vzkliki in neumesni komentarji najstnikov, ki so se zabavali za zidom Križank.