Tri pesmi, ki jih je leta 1967 Nico posnela skupaj s skupino The Velvet Underground, so zagnale tako njeno kariero kot tudi kariero skupine, v kateri sta delovala Lou Reed in John Cale. Foto:
Tri pesmi, ki jih je leta 1967 Nico posnela skupaj s skupino The Velvet Underground, so zagnale tako njeno kariero kot tudi kariero skupine, v kateri sta delovala Lou Reed in John Cale. Foto:
Za Nico so govorili, da je dama z velikim ponosom. Ponosno je tako 'nosila' tudi svoje zanemarjene zobe, uničene zaradi mnogo nezdravih navad.
Nico ni nikoli končala niti osnovnega šolanja. Kljub temu so vsi občudovali njeno inteligenco, tekoče pa je govorila kar štiri tuje jezike.

Pravzaprav so bile dovolj samo tri pesmi, za katere je Nico prispevala vodilni vokal in nova zvezda pop- in rockscene konca šestdesetih in sedemdesetih je bila rojena. To so bile pesmi Femme Fatale, All Tomorrow's Parties in I'll be Your Mirror, ki jih je 18. julija 1988 umrla Nico odpela za skupino Velvet Underground. Šlo je za debitantski album skupine Louja Reeda z naslovom The Velvet Underground and Nico, izdanega 12. marca 1967.

Usodna odločitev za zdrav način življenja
Vendar se vrnimo na konec Nicojinega življenja, katerega obletnica se bliža. Nicojina smrt je bila na neki način posmeh usode in precej nenavaden dogodek. Nico, ki je bila razvpita odvisnica od heroina skoraj dve desetletji, je namreč umrla prav takrat, ko je prevzela novi režim zdravega načina življenja. Proti koncu svojega petega desetletja življenja se je otresla odvisnosti, se začela zmerno ukvarjati s športom in zdravo jesti. Med enim od kolesarskih treningov med počitnicami na Ibizi jo je doletel blažji srčni napad, ki za Nico nikakor ne bi smel biti usoden. Vendar si je pevka poškodovala glavo, zdravniki pa notranjih poškodb niso zaznali in so Nico poslali kar domov. Zaradi možganske krvavitve je naslednji dan umrla.

Strokovnjaki za glasbo in strokovnjaki za mamila
Nico se je kot Christa Päffgen domnevno oktobra 1938 rodila v Kölnu. Zgodnja izkušnja vojne je bila menda zanjo tako travmatična izkušnja, da so jo pogosto navajali kot vzrok njenega poznejšega neprilagojenega vedenja in zapadanja v različne odvisnosti. K slednjemu so sicer vsaj malo doprinesli tudi Nicojini bližnji prijatelji, med katerimi je bilo, kot so jih nekoliko 'hudomušno' poimenovali v časopisu Die Welt, kar nekaj 'strokovnjakov za mamila'. Naštejmo jih: Iggy Pop, Lou Reed, Brian Jones in Jim Morrison.

Ljubljenka glasbenih kritikov
Kljub znanim prijateljem - med njimi je bil tudi oče njenega sina Arija francoski igralec Alain Delon -, kljub slovesu lepotice in kljub temu da jo je za svojo muzo, vir navdiha oziroma za tako imenovano 'Warhol Superstar' priznal Andy Warhol, je Nico uspela prepričati z lastnim umetniškim udejstvovanjem. Predvsem s petjem, saj je njen kot rosna kaplja čisti glas navdušil množice. Z The Velvet Underground je posnela le en album. Razlogi za ločitev poti skupine in pevke nikoli niso bili natančno pojasnjeni, vendar velike zamere med nekdanjimi sodelavci ni bilo. Lou Reed, še bolj pa John Cale, sta tako tudi pozneje sodelovala pri Nicojinih soloprojektih, pri katerih sta se med drugim udejstvovala tudi Brian Eno in Phil Manzazera. Velikega komercialnega uspeha Nico sicer ni uspelo doseči, vendar pa njeni albumi med kritiki ostajajo dobro zapisani.

Vzdevek po fotografovem nekdanjem ljubimcu
Glasbeno je Nico delovala do konca življenja. Zadnji koncert je tako imela le šest tednov pred smrtjo, in sicer v Berlinu. V mesto se je kmalu vrnila. Nico so namreč pokopali na berlinskem gozdnatem pokopališču Grunewald. Pokop je spremljala pesem Mütterlein z Nicojinega albuma Desertshore. To je bil tudi globoko simbolen dogodek. Nico se je namreč vrnila v domovino, iz katere je pobegnila že kot najstnica. pri trinajstih je pustila šolo in se začela preživljati kot model. Ravno v Berlinu ji je mati priskrbela prvo zaposlitev. Kmalu se je uveljavila v tujini, vzdevek pa ji je nadel fotograf Herbert Tobias; hladno lepotico je poimenoval po svojem nekdanjem intimnem prijatelju, grškem režiserju Nicu Papatakisu.

Od Nico prek Marianne Faithfull do Björk
S filmom je bilo tesno povezano tudi Nicojino življenje. Bila je ena zvezdnic Warholovih eksperimentalnih filmov, manjšo vlogo pa je Nico, ki se je igralstva med drugim učila v šoli Leeja Strassberga, med drugim imela tudi v Fellinijevem Sladkem življenju. Režiserji in drugi umetniki so jo imeli radi. Zaradi njene lepote, nenavadnega značaja in izjemne inteligence, čeprav 'uradno' nešolano dekle, je Nico poleg nemščine tekoče govorila tudi angleško, francosko, italijansko in špansko. tako je pomagala vzpostaviti v šestdesetih še popolnoma neznan tip zvezdnice, ki obenem obvlada vsa znanja, ki se jih pričakuje od uglajene dame, obenem pa jo vedno vleče nekoliko vstran. Bila je tako tudi predhodnica zvezdnic, kot so bile Marianne Faithfull, Stevie Nicks ali Björk.

Polona Balantič