Glavno vlogo pri preobrazbi so imeli pevci vokalne skupine Canticum, ki so predstavili dela mojstrov renesančne glasbe, in plesalci plesne skupine Galiarda, ki je glasbo pospremila s plesi 15., 16. in 17. stoletja, ki so jih plesali dvorjani. Pevci, večinoma študenti Pedagoške fakultete v Mariboru, so nastopili pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta.

V glasbi, ki so jo izvedli, so poslušalci spoznavali hedonistično stran življenja, ki so ga v renesansi ljudje začeli uživati po tem, ko se niso več samo priklanjali pred Božjim obličjem. Na dosegu roke so jim bili narava, umetnost in telesni užitki, kar je razvidno tudi iz glasbe, nastale med 15. in 17. stoletjem.

Ljubezenske strasti, ki niso umrle vse do danes
"Umetniška vrednost posvetnih in sakralnih zborovskih del renesančnega skladatelja je neminljive vrednosti, saj je v njih izražal svoje čutne vtise, ljubezenske strasti in duhovno zamaknjenost. Zvočni ideal tega obdobja je postala združitev štirih ali več enakovrednih glasov v homogeno celoto," so zapisali organizatorji koncerta, ki ga je izvedla leta 1993 ustanovljena skupina, v kateri je 25 pevk in pevcev.

Bistvo je v podrobnostih
Sedem članov manj šteje plesna skupina Galiarda, ki so jo leta 2001 ustanovili na pobudo Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti iz Celja. Plesne korake, katerih znanje je sodilo v izobrazbo renesančnih dvorjanov. "Plesi iz tega časa so bili med seboj povezani na različne načine, nekateri so imeli tudi 18 različnih izvedbenih različic. Nihče se ni oziral na celoto, najpomembnejše so bile podrobnosti. Glavni ples tega obdobja je bil t. i. basse danse, za katerega je bilo značilno, da sploh ni imel natančno določenega zaporedja korakov," povzemajo osnovne značilnosti plesov, s katerimi so nastopili, v Galiardi.