Italijanska skupina, ki jo vodi trobentač Roy Paci, je nastopila v Klubu Cankarjevega doma. Odprtje 49. izdaje festivala je pospremilo tudi odprtje razstave džezovske fotografije Matjaža Škrinjarja. Pod naslovom Obsesija so v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled koncertne fotografije, ki jih Škrinjar komentira z besedami: "Fotografiranje glasbe postane obsedenost in evforičen lov za trenutkom - tistim, ki bi vsaj približno pokazal vso veličino portretiranega glasbenika na odru. Včasih ti uspe, včasih tudi ne. Potrebni sta potrpežljivost in predvsem ljubezen do glasbe. Če ju premoreš dovolj, se ti ljubezen povrne in takrat si lahko srečen."

Vrhunec festivala bo v Križankah
Vrhunci festivala bodo tudi letos na sporedu v Križankah. V sredo, 2. julija, se bodo od 20.00 na odru zvrstile skupine Manu Katche Playground Project, The Bad Plus in Pharaoh Sanders Quartet, dan pozneje pa Dhafer Youssef, Charlie Haden Quartet West in Roberto Fonesca. Mesto med nastopajočimi je bilo namenjeno tudi nekaj slovenskim džezistom. Drugi festivalski dan se tako v Klubu Cankarjevega doma predstavlja Katja Daksler Acropolis Project, sklepni dan pa nastopi Vasko Atanasovski Adrabesa Septet.

Džez s kančkom rocka
Jazz festival Ljubljana skuša v svojem programu zajeti čim več džezovskih podzvrsti in tudi tisto glasbo, ki se sprehaja po robu med džezom in drugimi zvrstmi glasbe. To bo še posebej očitno 2. julija, ko bodo zaigrali Manu Katche Playground Project, v katerih glasbi je zaznati rockovske vplive. O tem nam govori že osebna zgodovina Manuja Katcha. Ta je sredi osemdesetih sodeloval s Petrom Gabrielom in Stingom, s katerima je nastopal tudi v živo, sicer pa je pozneje bobnarsko sekcijo prispeval tudi za Manuja Chaa, Joeja Satrianija, Tori Amos in skupino Dire Straits.

Morda si največ pozornosti zasluži Pharoah Sanders. Tenorski saksofonist namreč velja za enega najboljših džezistov na svetu, tokrat pa v Sloveniji nastopa povsem prvič. Organizatorji so o Sandersu, ki ga je John Coltrane označil za "človeka izjemne duhovnosti, vedno na sledi resnice", zapisali: "Sanders je še danes edini nosilec povsem nezamenljivega zvoka tenorskega saksofona, harmonsko bogatega, okrašenega z alikvoti, surovega in kričavega, a tudi raskavo toplega in ljubečega v številnih baladah, ki jih je spisal v dolgoletni karieri."

Po vplivu rocka pride vpliv tradicije
Drugi večer v Križankah bo zaznamoval pridih različnih tradicionalnih glasb sveta. Dharef Youssef prihaja iz Tunizije. Ta vpliv je še danes zaznati v njegovi glasbi, katere zadnja 'pošiljka' obsega predvsem akustika. Youssef, ki se je svetovljanstva in poznavanja svetovne glasbe navzel na Dunaju, redno sodeluje z glasbeniki iz zelo različnih dežel, ki v njegovo glasbo vtisnejo nekaj svoje tradicionalne glasbe. Podobno nenavadna je glasba pianista kubanskega rodu Roberta Fonsece, ki džezovsko osnovo nadgrajuje z vplivi afrokubanske glasbe.