Evropski godalni orkester povezuje godalce iz različnih držav, ki pa vsi po vrsti gojijo predvsem komorno in solistično muziciranje. Foto: Festival Ljubljana
Evropski godalni orkester povezuje godalce iz različnih držav, ki pa vsi po vrsti gojijo predvsem komorno in solistično muziciranje. Foto: Festival Ljubljana
Felix Mendelssohn-Bartholdy
Felix Mendelssohn-Bartholdy je imel izvrstne razmere za študij; starša sta najela cel godalni orkester, s katerim je mladi Felix lahko preizkušal svoje skladbe.
Ottorino Respighi
Ottorino Respighi je kot navdih za svojo kompozicijo Stari plesi in arije izrabil tudi skladbe, ki jih je za lutnjo napisal Vincenzo Galilej, oče znanstvenika Galilea Galileja.

Zasedbo, ki od leta 2006 združuje glasbenike, ki se posvečajo zgolj komorni glasbi ali solističnim nastopom, je na Ljubljanskem gradu vodil dirigent in skladatelj Pieralberto Cattaneom. Glasbeniki so izvedli Simfonijo št. 10 v h-molu F. Mendelssohn-Bartholdyja, Poslednjo pomlad Edvarda Griega, Koncert za trobento in orkester v Es-duru J. N. Hummela - tukaj se je godalcem pridružil trobentač Vincente Campos - Stare plese in arije O. R. Respighija in Romunske ljudske plese Bele Bartoka.

Domači orkester za mladega Felixa
Zanimivo pri uvodni točki tokratnega je predvsem to, da je ta simfonija delo izredno mladega Mendelssohna. Felix Mendelssohn-Bartholdy je namreč 12 simfonij napisal med svojim 12. in 14. letom starosti. Na tokratni repertoar uvrščena simfonija je nastala kot kompozicijska vaja, ki jo je po nareku 13-letnega Felixa izvedel godalni orkester, ki sta ga njegova starša najela posebej za to, da je imel njun sin kar najboljše razmere za vadbo.

Skladba za testiranje nove trobente
Poslednja pomlad iz Griegovega opusa št. 34 je ena izmed kompozicij, ki tvorijo Norvežanovo delo Dve elegični melodiji za godala. Občinstvo pa bo verjetno bolj pritegnilo izvajanje Koncerta za trobento in orkester v Es-duru Johanna Nepomuka Hummela, čigar opus sicer izkazuje prehod od klasicizma k romantiki. Tretja točka programa Evropskega godalnega orkestra velja za eno najbolj zahtevnih kompozicij oziroma ima sloves 'preizkusnega kamna' za mojstre trobente. Hummel je delo leta 1803 napisal posebej za trobentača Antona Weidingerja, ki je tedaj preizkušal nov sistem ventilov za trobento.

Nadgrajeno delo očeta Galilea Galileja
Nekoliko neobičajno delo je tudi sklop starih plesov in arij italijanskega skladatelja, muzikologa in glasbenika Ottorina Respighija. Osnova za to delo so bile namreč precej renesančne kompozicije za lutnjo, ki so jih spisali Simone Molinaro, Vincenzo Galilei (oče Galilea Galilea) in nekateri neznani skladatelji. Podobno je tudi zaledje Romunskih starih plesov, v katerih se je Bela Bartok podobno kot Respighi oziral v glasbeno zgodovino svojega naroda. Bolj natančno, z Romunskimi starimi plesi, je Bartok skušal prikazati prvinsko moč ljudske glasbe svoje rojstne Transilvanije.