Da, tudi evrovizijska predstavnica Maja Keuc je kot članica lanskega domačega glasbenega presenečenja, skupine Papir, del mariborskega gibanja Nova popevka, ki si prizadeva slovenski glasbi vdihniti nekaj sicer modernizirane patine zlatih časov popevke. Po nedeljskem mariborskem koncertu je številna ekipa "novopopevkašov" stopila še na oder Festivalne dvorane in za uvod "objela" občinstvo s pesmijo Objem skozi glas ene od dveh pevk Papirja, Ane Bezjak.

Neprava cesta simpatičnih Pateticov
Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir, kot so se poimenovali, je pred nekaj sto obiskovalci res dajal vtis tesno povezane glasbene družinice, ki si je na odru izmenjavala pomenljive nasmehe, preskakovala od zgolj nežne klavirske spremljave v skupni udar vseh glasbil in se občasno borila tudi s tehnični težavicami, ki so v prvem delu koncerta občasno zameglile bogate nianse njihovih pesmi z lani izdanega prvenca Po viharju. Kmalu se je Bezjakovi in preostali zasedbi pridružila tudi Maja Keuc, najprej pri pesmi Veliki korak, potem pa še v stranskih in glavnih vokalnih vlogah skozi nadaljevanje koncerta.

Prvi odmor za Papir je prišel z napovedjo Pateticov, po stažu najstarejše zasedbe gibanja Nova popevka. Dejan Berden na klavirju in pevka Nika Perunović s svojim skoraj otroškim glasom, pri katerem nikoli ne veš, ali je na robu joka ali navihanega heheta, sta ustvarila instantno intimno in ganljivo vzdušje v dvorani. S pesmimi, v katerih se tudi vsakdanji dogodki zazdijo kot velike zgodbe, sta znala obenem nasmejati in obuditi kakšno bolj boleče čustvo ali kot pravi ena izmed pesmi: "Življenje je cesta... a ne ta prava." Ob poslavljanju z odra se je zdelo morda celo bolj kot Patetico primerno ime Simpatico.

Diva Keuc in divja Bilbi
Papir so se na oder vrnili z Majo Keuc in singlom 2010, evrovizijska gospodična pa se je v svojih solističnih pevskih točkah izkazala kot zapeljiva diva zasedbe z najbolj izstopajočo obleko, energičnimi gibi in vokalnimi žongliranji, ki se jih ne bi sramovala niti njena kolegica z druge strani oceana, Christina Aguilera.

Druga gostja, pevka Bilbi, se je kot druga gostja najprej spomnila Festivalne dvorane iz mladih let in ugotovila, da se ji zdaj zdi precej manjša. Z delno novo ekipo glasbenikov in dvema spremljevalnima pevkama je na odru nastala že manjša gneča, Bilbi pa je predstavila nekaj pesmi z napovedanega prvenca. Nekateri so podobni veliki uspešnici Hvala za vijolice s hitrejšim tempom in "šu-ap šu-ap" vokalno spremljavo, počasnejše pa se malce bolj držijo klasičnih vzorcev slovenske popevke. Podobno kot v videospotu za Vijolice smo bili na odru priča teatralnemu in barvitemu nastopu, zadnjo pesem Če srce se vname pa je Bilbi posvetila pred kratkim umrli filmski zvezdnici Elizabeth Taylor. V Bilbijini pesmi se je ljubezen vneto srce oglašalo z evforično divjimi kriki, ki so na oder še zadnjič priklicali Papir.

Magični zaključek
Bilbijine radostne krike so "papirjevci" umirili z nekaj nežnejšimi pesmimi, ki jih je ob spremljavi klavirja odpela Ana Bezjak, med obema pevkama delikatnejša in čustveno poglobljena v vokalni interpretaciji. Kmalu je oder spet zasedla celotna zasedba glasbenikov in prek pesmi Srajca, popestritvenega dueta Keučeve in piščalkarja Boštjana Gombača v Način in po zamenjavi pevk za Peron 9 popeljala koncert proti koncu. Prav v sklepnem delu, brez tehničnih zapletov in z dobro ogretimi glasbeniki in občinstvom se je vse skupaj zlilo v navdušujoč glasbeni posladek, kjer se je predvsem začutilo, da Papir res z ljubeznijo izvajajo svojo različico popevke.

Ti najbolj magični trenutki s konca koncerta so se za marsikoga hitro razblinili ob odhodu na ljubljanske ulice ob pogledu na plakate za koncert Helene Blagne in zlatih dečkov z Dunaja. Ko je na prvem križišču iz čakajočega avta zadonela ena izmed tudi pri nas nadvse priljubljenih dalmatinskih "klasik", pa se je zazdelo še pomembneje, da Papir in drugi novopopevkarji nadaljujejo začeto in še naprej ustvarjajo sveže zimzelene melodije za nove čase.