Režiser Leo Muscato je v sodobni različici opere poskrbel za zanimiv končni preobrat - Carmen namreč ustreli ljubosumnega nekdanjega ljubimca Dona Joseja, namesto da bi on zabodel njo. Ta poseg pa na premieri v Firencah ni naletel na odobravanje občinstva, poročajo tuji mediji.

Spodletela "renesansa" opere
Muscato je pred nedeljsko premiero napovedal, da je na oder postavil sodobno različico opere, ki ne upošteva dojemanja žensk v 19. stoletju, temveč v današnjem času, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Dejansko pa je ta zasuk na koncu predlagal Cristiano Chiarot, vodja firenškega festivala Maggio Musicale Fiorentino, katerega del je tudi operni festival. Chariot je v tem novem koncu prepoznal močno sporočilo proti nasilju nad ženskami. "Zakaj naj ploskamo umoru ženske, ob vsem tem, kar se dogaja," se je vprašal.

Nezadovoljni tako kritiki kot občinstvo
A v tej različici zgodbe pištola ni delovala, občinstvo pa je do drugačnega konca opere ostalo ravnodušno in jo je na koncu celo izžvižgalo.

Italijanski časnik La Repubblica je poročal, da je različica opere, v kateri so se ognili umoru glavne osebe, pravi polom. V časopisu La Nazione pa so pojasnili, da so bili žvižgi namenjeni predvsem režiserju, medtem ko je občinstvo s ploskanjem nagradilo orkester in nastopajoče.

V varnem zavetju župana Firenc
Dogajanje okoli opere se je dotaknilo celo firenškega župana Daria Nardelle, ki je ob negativnih kritikah stopil v bran Muscata in Chiarota. Opera s tem, ko obsoja nasilje nad ženskami, podaja močno kulturno, socialno in etično sporočilo, je prepričan župan.

Še malo zgodovine Bizetove mojstrovine
Operi Carmen, ki je krstno uprizoritev doživela leta 1875 in je dandanes nenehno na repertoarju vseh opernih hiš po svetu, je bila pot na evropske in ameriške odre odprta šele dve slabi desetletji po nastanku. Georges Bizet je opero napisal po noveli Prosperja Merimeeja, ki je z zgodbo o Ciganki in njenem ljubimcu takoj po natisu leta 1845 vzbudila veliko zanimanje pariške družbe.