Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1953. V zadnjih letih se na njem vsakič odvije 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Foto: Spletna stran festivala
Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1953. V zadnjih letih se na njem vsakič odvije 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Foto: Spletna stran festivala
Georg Friedrich Händel
Händlova vihravost je menda ob živce spravljala vse, ki so bili prisiljeni dlje časa preživeti v njegovi bližini, vrhunec pa so njegovi izbruhi dosegli, ko je Händel menda grozil neki sopranistki, da jo bo vrgel z najvišjega okna neke hiše.
Letos ves glasbeni svet bogato praznuje dvestoto obletnico smrti Josepha Haydna (1732–1809) – orkestri in komorni glasbeniki ponujajo celovite izvedbe njegovih simfonij in godalnih kvartetov, ki so pomembno usmerjali razvoj inštrumentalnega glasbenega stavka ob koncu 18. stoletja. Manj znano pa je, da je bil Haydn v svojem času zelo znan tudi kot operni skladatelj. Za dvorno kapelo Eszterházijevih, eno najbolj premožnih in vplivnih plemiških družin takratne Avstro-Ogrske, je ustvaril številne opere, ki so po njegovi smrti utonile v pozabo. Tej nesrečni usodi je verjetno botroval tudi velik požar na dvoru, ki je uničil večino notnega gradiva za Haydnove opere. Foto: EPA

Na programu so še koncert Orkestra za ljudsko glasbo kitajske radiotelevizije, slovita Verdijeva opera Traviata in Ruski kozaki.

Oda Aleksandrovo slavje, ki jo bosta orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig-Holstein pod taktirko Rolfa Becka izvedla v ponedeljek v Slovenski filharmoniji, temelji na odi v počastitev zavetnice glasbe sv. Cecilije. Spomin na velikega skladatelja, Georga Friedricha Händla (1685-1759), bo tako oživel s pomočjo glasbe.

Joseph Haydn (1732-1809) je svojo komično opero Apotekar napisal med službovanjem na gradu kneza Esterhazyja, kjer je bilo leta 1768 tudi prvič izvedeno. Opera je v času Haydnovega življenja najverjetneje doživela samo dve izvedbi, nato pa utonila v pozabo. V zadnjih desetletjih pa doživlja preporod in je postala verjetno najpogosteje izvajana Haydnova opera. Skladatelj jo je zasnoval po predlogi znanega dramatika Carla Goldonija, Festival Ljubljana pa jo bo ob 200-letnici njegove smrti premierno uprizoril v petek, 24. julija, na Ljubljanskem gradu. Koprodukciji z SNG Opera in balet Ljubljana bo dirigiral Uroš Lajovic, ponovitev bo sledila v soboto.

Pred tem se bodo v torek, 21. julija, slovenskemu občinstvu v Slovenski filharmoniji predstavili izvrstni glasbeniki iz Orkestra za ljudsko glasbo kitajske radiotelevizije. Ansambel bo dvorano napolnil z zvoki tam-tama, pipe, šenga in drugih glasbil s Kitajske. To bo po zagotovilih organizatorjev edinstvena priložnost za srečanje z značilnostmi kitajske glasbene kulture na festivalu.

Traviata: Opera o kurtizani dobrega srca
V sredo in četrtek, 22. in 23. julija, bodo na svoj račun prišli ljubitelji Giuseppeja Verdija. V Cankarjevem domu bo Opera in balet SNG Maribor uprizorila Verdijevo Traviato, ki jo je pripravil režiser argentinskega rodu Hugo de Ana. Idejo za eno svojih najbolj priljubljenih oper, ki opeva brezčasno temo - ljubezen, je Verdi dobil v drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa mlajšega.

Konec tedna se festival seli v Kranjsko Goro, kjer bo v soboto, 25. julija, s plesi in pesmimi gostovala skupina 50 plesalcev, pevcev in instrumentalistov, imenovana Ruski kozaki. Skupina, ki s predstavami pod umetniškim vodstvom Leonida Milovanova prenaša temeljne vrednote kozakov, kot so pogum, ponos, ljubezen in pravičnost, bo v ponedeljek, 27. julija, nastopila še v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V nedeljo, 26. julija, pa se bo na Ljubljanskem gradu in v Križankah začela tradicionalna, 12. mednarodna likovna kolonija. Dela, ki bodo na njej nastala, bodo postavili na ogled 31. julija.