V soboto je bilo tam še živahneje kot sicer. Koncerti niso na prostem, ampak bodisi v znanih dvoranah ali dvoranicah bodisi v prostorih, kjer ti navadno niso. Ta prizorišča so povečini opuščena skladišča ali preddverja pozabljenih poslovnih zgradb. Njihovih odri, točajni pulti in preostala oprema pa "hitra" dela zelo ustvarjalnih mizarskih mojstrov. Bolj vpadljivega interiernega podzemlja v britanski prestolnici pravzaprav niti ni mogoče odkriti. Da pa avgustovska sopara velemesta ne bi bila edina stalna spremljevalka obiskovalcev festivala, ima Visions namesto parkovne svojo teraso precej višje - na strehi ali v sedmem nadstropju občinske hiše, znane kot Netil House. Ambient pogojuje vsebino in nasprotno!

Glasbena ponudba letošnjega Visons je bila za festival, pripravljena ročno ali po načelu "naredi-sam", navdušujoča. Postpunkerji iz Leedsa po imenu Eagulls so na oder v Pralnico (The Laundry) prišli predstavit svoj marčevski prvenec in pri tem skuhali sebe in 600 najbolj drznih navijačev, medtem ko je bilo prvo pravo veliko presenečenje dneva nastop Avstralca, delujočega v Londonu, sijajnega poppevca Josefa Salvata in njegovega spremljevalnega tria.

Salvat se trenutno trudi izbrati založnika, njegov prvi album pa naj bi bil zaznavna uspešnica. Skrbno aranžirani in predstavljeni songi Josefa Salvata so res odlični. Prvi album so v Londonu vnovič promovirali škotski raperji, ki sem ter tja zapojejo tudi kot uglajeni art-folk godci, to so Young Fathers. Plošček Dead je enako odštekan kot njihov koncertni performans. Zdaj že kvartet Young Fathers totalno eksplodirajo ob finalnem vrhuncu, ko njihova divja plesna teatralika sovpade z izbruhom poblaznjenega sintetičnega zvokovja.

Najboljši nastop Visions 2014 je izvedel nizozemski retrofrik Jacco Gardner. Kvintet odličnih instrumentalistov, ki mu poveljuje zasanjani pevec, kitarist in avtor zelo prikupnih mehkorokovskih napevov, pogosto vstopi tudi v prav slikovito psihedelično sfero. Naj Jacca poimenujem novi Beck ali pa Crosby-Stills-Nash nostalgik, baročni poptrubadur ali pač mladi Peter Gabriel - njegova glasbena pot se je z lanskim prvim albumom Cabinet Of Curiosities resda komaj začela, zelo verjetno pa je, da se še dolgo, dolgo ne bo sklenila. Gardner je predstavil tudi svoja nova songa Outside Forever in F**k You, ki bosta zagotovo pristala tudi na novem albumu, ki bo izšel prihodnjo jesen. V dvorani Oval, tik ob Regentskem kanalu, kjer so navadno najboljši tehnožuri v mestu, je še pred mrakom na oder stopila tudi domača indie-rokovska zasedba Veronica Falls.

A festival Visions je bil že tedaj v pričakovanju nastopa glavnih zvezd večera, indie-synthrokerjev iz Minneapolisa z imenom Poliça. Presenetljiva odrska postavitev ni vključevala Ryana Olsena, producenta in klaviaturista. Ta je v resnici zasedel kar prostor ob odru in manevriral od tam. Drugi štirje nastopajoči, vpadljiva pevka Channy Leaneagh, bravurozni basist Chris Bierden ter bobnarja Drew Christopherson in Ben Ivascu kljub energičnemu muziciranju niso izvedli posebej dinamičnega recitala. Poliça ima kljub dvema albumoma še vedno preveč monoton repertoar, ki ga je povzdignila le zadnja, to je velika uspešnica Chain My Name. Pričakovanjem je bilo tako le zadoščeno. Festival Visions ostaja avgustovski londonski glasbeni posladek tudi v prihodnje.