Ko je Liszt leta 1832 videl Paganinija v živo, ga je njegovo igranje tako navdušilo, da je tudi sam sklenil postati virtuoz; pri igranju klavirja je vpeljal številne tehnične novosti. Berlioz, Paganini in Liszt so v tistem času začeli moderno glasbeno dobo, s katero so odkrivali nove zmožnosti inštrumentov in dajali zvoku novo podobo. Foto: Wikipedia
Ko je Liszt leta 1832 videl Paganinija v živo, ga je njegovo igranje tako navdušilo, da je tudi sam sklenil postati virtuoz; pri igranju klavirja je vpeljal številne tehnične novosti. Berlioz, Paganini in Liszt so v tistem času začeli moderno glasbeno dobo, s katero so odkrivali nove zmožnosti inštrumentov in dajali zvoku novo podobo. Foto: Wikipedia
Franz Liszt
Liszt je pionir simfoničih pesnitev za orkester – programskih del, ki pripovedujejo zgodbo na dramatičen način, npr. Mazeppa, ali se dotikajo filozofskih tem, npr. Preludiji (Les Préludes).

Deželna vlada Turingije namerava prireditve v Lisztovem letu - tak naziv je že dobilo leto 2011 - podpreti z 1,2 milijona evrov. "Franz Liszt velja za utelešenje virtuoza, Evropejca, državljana sveta v Goethejevem smislu," je ob konstituiranju častnega odbora za prireditve dejala ministrska predsednica nemške zvezne dežele Turingije Christine Lieberknecht. Liszt se je rodil v Doborjanu (Raiding) pri Eisenstadtu - v današnji Avstriji, takrat pa na Madžarskem.

Prapravnukinja med organizatorji programa
Častni komite vodi Nike Wagner, direktorica festivala v Weimarju. Program z naslovom Franz Liszt: 1811-1886, Evropejec v Turingiji bo obsegal skoraj 200 koncertov, razstav, predavanj in drugih prireditev. "Liszt je bil zvezda svojega časa. Zakaj nam danes ne bi uspelo med ljudi znova pripeljati njegove glasbe in njegovega genija?" se sprašuje Wagnerjeva, ki je prapravnukinja Franza Liszta. V častnem odboru je sicer 38 vidnejših osebnosti iz sveta politike in kulture, še posebej glasbe, tudi dirigenta Daniel Barenboim in Kurt Masur.

Državljan sveta
Ob 200. obletnici rojstva in 125. obletnici smrti Franza Liszta bodo velikemu glasbeniku pripravili v spomin prireditve v Weimarju, Eisenachu, Sondershausnu, Meiningenu, Erfurtu in Jeni, pa tudi v nekaterih drugih evropskih mestih, kamor je glasbenika zanesla njegova življenjska pot, v avstrijskem Raidingu, Budimpešti, Bayreuthu, Luzernu in Rimu.

Lisztovo leto bo 16. februarja 2011 uradno odprla Državna kapela Weimar (Staatskapelle Weimar). Razstava Umetnik in Bog se bo ukvarjala z apoteozo in profanizacijo umetnosti v 20. stoletju, v Meiningenu napovedujejo Liszt goes Jazz, v Weimarju pa bodo dobili nove spominske Lisztove orgle.

Liszt nam je zapustil velikanski opus za klavir: poleg dveh klavirskih koncertov in sonate obsega vrsto krajših skladb, etud, parafraz, variacij in intimnih glasbenih utrinkov. Liszt je koncertiral po vsej Evropi. Med letoma 1839 in 1841 je spoznal Mendelssohna, Schuberta in Wagnerja. Dolgoletna ljubica Marie d'Agoult (sad njune zveze je bila deklica Cosima, poznejša žena Richarda Wagnerja) ga je spodbudila k temu, da je skomponiral Popotnikov album (Album d'un voyageur) in Leta romanja (Annes de Pèlerinage). Občinstvo je navduševal tudi s tem, da je dirigiral brez paličice in klavir igral brez partiture. Liszt je umrl 31. julija 1886, pokopan je v Bayreuthu, nedaleč od Wagnerja.