68-letni pevec in tekstopisec, ki je znan predvsem po uspešnicah If You Think You're Lonely Now, Woman's Gotta Have It, Lookin' For a Love ter že omenjeni Across 110th Street (bil pa je tudi prvi, ki je posnel pesem It's All Over Now, ta pa je bila pozneje prvi ameriški hit Rolling Stonesov), je v intervjuju za BBC-jev radio 6 Music priznal, da se le še s težavo spomni naslovov in besedil svojih pesmi. "Kako se lahko ne spomnim pesmi, ki sem jih sam napisal? Frustrirajoče je."

Womack se je po celi vrsti zdravstvenih težav - zaradi raka na prostati in črevesju je prestal operacije, preživel pa je tudi dve hudi pljučnici in kolaps pljučnega krila - h glasbi vrnil šele nedavno. Lani je tako izdal prvi album nove glasbe po 18 letih, The Bravest Man In The Universe, ki je pri kritikih pravzaprav naletel na zelo dober odziv. Kot producenta sta pri ploščku sodelovala Damon Albarn in Richard Russell, na njem pa - džezovskem duetu Dayglo Reflection - gostuje tudi Lana del Rey.

"Ne počutim se še čisto pri sebi, ker se mi v možganih naberejo negativne reči in se včasih česa težko spomnim," je skušal razložiti Womack. "Najbolj me je v zadrego spravilo to, da sem skušal napovedati Damona in se nisem mogel spomniti, kako se piše. To je bilo res grozno."

Album The Bravest Man In The Universe je britanska glasbena revija Q namreč oktobra izbrala za album leta; na sami podelitvi je Womack Damona Albarna najavil kot Damona Osbourna. Prvi mož Blurov kolegu očitno ni zameril. "To je samo Bobbyjev način izravnavanja stvari," je izjavil. "Tako me ohranja prizemljenega. Zame ima vsak dan drugo ime ... V Madison Square Gardnu me je oklical za Damona Arsebarna. To je bilo najhujše!"

Ganljiv labodji spev?
Za najboljšega so album izbrali tudi pri konkurenčni reviji Clash, ki je Womackovo vrnitev opisala kot "srce parajočo glasbo, ki te gane v globino duše, ob kateri hočeš plesati, ob kateri hočeš jokati".

Womack je svojo glasbeno kariero začel v skupini, ki jo je sestavil s svojimi brati, The Valentinos, igral pa je tudi kitaro za Sama Cooka (ter se po Cookovi prezgodnji smrti tudi poročil z njegovo vdovo; škandal, ki je zaradi tega izbruhnil, je tudi za nekaj časa upočasnil njegovo kariero; z Barbaro Campbell sta se ločila leta 1970).
Poleg tega, da se je kmalu uveljavil kot samostojni izvajalec, je napisal tudi celo vrsto uspešnic za Wilsona Picketta in Georgea Bensona ter igral kitaro za Aretho Franklin in za Sly & the Family Stone. Med svoje vzornike ga je štel Jimi Hendrix, v Rock 'n' Roll Hall of Fame pa so ga sprejeli leta 2009.