Drevišnji koncert je zagnal jesensko kulturno dogajanje v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Zbrane sta nagovorila državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc in Bozarjev direktor za glasbo Jérôme Giersé.

Bernardo in Marcosa Finka je na koncertu v Bozarjevi dvorani Henryja LeBoeufa na klavirju spremljal Vladimir Mlinarić, hrvaško-slovenski pianist in pedagog.

Koncert se je začel s samospevom Italijana Andree Falconierija Bella porta di rubini in ga zaključila s samospevom slovenskega skladatelja Frana Gerbiča V noči. Slišati je bilo mogoče tudi vrhunsko interpretacijo samospevov evropskih, argentinskih in slovenskih skladateljev – to so Hugo Wolf, Franz Schubert, Henri Duparc, Antonín Dvořák, Manuel de Falla, Astor Piazzolla, Alberto Williams, Carlos Guastavino, Benjamin in Josip Ipavec, Anton Lajovic, Kamilo Mašek ter Josip Pavčič.

Po krajini skupne evropske kulturne dediščine
Kot so pred koncertom zapisali pri Vladi RS, bosta v Argentini rojena slovenska umetnika, brat in sestra, "z izbranimi osemnajstimi samospevi popeljala po krajini skupne evropske kulturne dediščine, tokrat obogatene z južnoameriško tradicijo". Umetnika sta se takoj odzvala vabilu slovenskega ministrstva za kulturo za gala koncert v Bruslju.

Sorodna novica 100 let od rojstva Astorja Piazzolle, iz čigar glasbene genialnosti se je porodil novi tango

"Seveda sva izredno počaščena, da smeva danes v imenu Slovenije stati na tem odru in pozdraviti mednarodno skupnost, evropsko, z našo kulturo, našo pesmijo," je na opoldanski generalki povedala Bernarda Fink bruseljski dopisnici RTV Slovenija Mojci Širok. Marcos Fink pa je glede repertoarja dejal: "Pozorni smo hoteli biti tudi na to, da je letos 100-letnica rojstva Astorja Piazzole, zato sta tu dve njegovi, in pa 100-letnica smrti Josipa Ipavca ‒ velik skladatelj, smo ga zelo upoštevali, smo tudi njega vključili."

"Ena izjemno velika muzikalnost in ena izjemno velika izraznost se zahteva od pianista pri spremljavi solopevcev, celo večja kot pri solistični igri," pa je povedal pianist Vladimir Mlinarić glede spremljanja teh dveh izvrstnih pevcev.

Otroka slovenskih povojnih izseljencev
Brat in sestra, otroka slovenskih povojnih izseljencev, sta se poklonila tudi Argentini, svoji drugi domovini "kjer sva se rodila, kjer sva študirala in tam zelo dolgo živela, saj so starši morali oditi" iz Slovenije.

"Ko pridem iz velike Argentine v majhno Slovenijo, si prav rečem, da ne morem verjeti, kaj vse imamo tukaj, česar se morebiti niti ne zavedamo. Bog ne daj, da bi se čutili majčkene," je dejal Marcos Fink. Bernarda Fink je dodala, da njen mož, avstrijski diplomat slovenske narodnosti, Valentin Inzko, pravi, da "Luksemburžan ne bi nikoli dejal: 'Kako majčken je Luksemburg.'"

Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je ob dogodku sporočila, da jo še posebej veseli, da sta "mojstra pevca zapela tudi nekaj čudovitih pesmi Flag of Slovenia, ki se zlasti v njunih interpretacijah enakovredno vključujejo med pomembne dosežke evropske uglasbene lirike". In dodala: "V tej odprtosti in sprejemanju različnosti, ki nas bogati in nam omogoča živeti v miru ter ustvarjalnem sodelovanju, vidim največji dosežek evropskega povezovanja in obet prihodnosti."

Sorodna novica Kakšen kulturni program bo pospremil slovensko predsedovanje Svetu EU?

Kaj še prinaša kulturni program?
Koncert sodi v sklop kulturnih dogodkov v Bruslju in širše, ki spremljajo slovensko predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici leta. V arboretumu Kalmthout blizu Antwerpna bo 14. septembra postavitev slovenskega čebelnjaka s poslikanimi panjskimi končnicami. V Luksemburgu bo med 7. in 24. oktobrom filmski festival CinEast, na katerem bo Slovenija osrednja gostja.

V Bozarju bo 19. in 20. oktobra 14 članic mreže evropskih kulturnih inštitutov EUNIC pod vodstvom Slovenije pripravilo dvodnevno multidisciplinarno konferenco o vplivu umetne inteligence in umetnosti na življenje.

Novembra podelijo nagrado EU-ja za književnost
V kulturnem središču Flagey bo 9. novembra podelitev nagrade Evropske unije za književnost obetavnim književnikom iz sodelujočih držav v programu Ustvarjalna Evropa. Letos nagrado prejme tudi Anja Mugerli za roman Čebelja družina.

Sorodna novica Simoniti ob odprtju: Mislim, da smo lahko veseli, da je do razstave prišlo.

Novembra bodo v zgodovinskem muzeju v Ypresu v Belgiji v sodelovanju s Kobariškim muzejem s slovesnim dogodkom počastili spomin na žrtve 1. svetovne vojne. Decembra bo v Bruslju še retrospektiva slovenskega filma, ki jo pripravljata Slovenska kinoteka in kraljeva belgijska kinoteka. Retrospektiva bo po pisanju ministrstva za kulturo izrisala zgodovinski in estetski razvoj slovenske kinematografije, od nemih začetkov do sodobne produkcije.

Že pred poletnim premorom pa je minister za kulturo Vasko Simoniti v Bruslju odprl razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ki je na ogled v Evropskem parlamentu, in razstavo kostumografa Alana Hranitelja z naslovom Omara norega klobučarja na sedežu Sveta EU-ja.